Pozimi spi, spomladi cveti, jeseni pa vince daje

Včeraj so na grajskem dvorišču opravili že 23. pomladanski rez znamenite ljubljanske trte, Grajske žametovke, ki je trdoživa in trmasta po mariborski materi.

Objavljeno
04. april 2013 17.26
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama

Z včerajšnjim rezom grajske trte na ljubljanskem gradu, ki je potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, se je tudi v prestolnici začela vinogradniška sezona. Čeprav Slovenija slovi kot vinorodna dežela, je Grajska žametovka sredi Ljubljane prava znamenitost.

Mariborčani cepljenke podarjajo po posebnem, strogem pravilniku, pa vendar rastejo že po številnih slovenskih in tujih mestih, trgih in vaseh, mladike pa je dobilo tudi nekaj posameznikov. Stara trta na mariborskem Lentu uspeva že več kot 400 let in velja za najstarejšo na svetu, ki še vsako leto obrodi. Njeno potomko, Grajsko žametovko, so na ljubljanskem gradu posadili 30. septembra 1990, v znak prijateljstva med mestoma. Raste na desni strani od vhoda na Grajsko dvorišče ob zidu razgledne terase pri Stolpu strelcev. Označena je s spominsko ploščo in je tudi prava turistična atrakcija.

Žlahtna žametovka

Žametovka je najžlahtnejša slovenska vinska sorta, brez katere ni cvička, metliške črnine in rdečega bizeljčana, naravne rastne razmere v Sloveniji pa ji popolnoma ustrezajo. Največ je zraste v posavskem vinorodnem okolišu, čeprav jo najdemo tudi v podravskem. Ljubljanska lokacija se je izkazala za prav ugodno vinogradniško lego. Prestolnica je tako postala mesto trte in vina. Ta dragoceni mednarodni naziv je bil Ljubljani podeljen tudi zaradi najstarejšega mednarodnega ocenjevanja vin na svetu, aktivnih znanstvenih institucij in trgovske vinske tradicije.

Potomki štajerske Stare trte na Ljubljanskem gradu pa se je pred leti že slabo pisalo. Sprva so bili njeni skrbniki skeptični, češ da z njo ne bo nič, svoje pa so dodali še nepridipravi, saj so ji enkrat ob korenine postavili vedro s soljo, ki se je prevrnilo, drugič pa so ji korenine obsipavali z ledom. A trta se takšnim provokacijam očitno dobro upira in se ne da motiti.

Posebna skrb

Zanjo že od osamosvojitve skrbi Častitivredni vinski konvent Sv. Urbana, hkrati pa je pod budnim strokovnim očesom Kemijskega inštituta Slovenije. Vsako leto trta rodi grozdje modre kavčine ali žametne črnine, iz njega pa iztisnejo od tri do pet litrov vina. Hranijo ga v majhnih stekleničkah s posebno etiketo in v darilni škatli. Uporablja se za posebna mestna protokolarna darila. Med drugimi je steklenico tega vina 22. oktobra 2008 prejel tudi angleški kraljevski zakonski par, kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški, ko sta bila na obisku v Ljubljani.

Uradni varuh Grajske trte, priznani enolog dr. Julij Nemanič, je ob včerajšnjem slavnostnem obrezovanju ugotovil, da je ta kar dobrega zdravja. »Spomladansko obrezovanje trt je najbolj kreativno opravilo v vinogradu. Z odstranjevanjem divjakov namreč vsak vinogradnik išče ravnovesje med kakovostjo in količino vina, ki ga bo jeseni pridelal,« je poudaril osebni skrbnik trte. Prav to so včeraj storili tudi sredi Ljubljane.

Da si trta zasluži posebno spoštovanje in da je spomladanski rez slavnosten dogodek je bilo jasno že po zasnovi prireditve. Ko je so zvonovi v bližnji stolnici odzvonili poldan, so utihnile vinske napitnice, fanfare pa so naznanile začetek pomemnega opravila. Priložnostne slovestnosti so se udeležili člani ljubljanskega vinskega konventa sv. Urbana, mestni veljaki, ekselence iz veleposlaništev tujih držav v Sloveniji, bivši predsednik republike, številni ljubitelji dobre kapljice, poslovneži in tisti, ki že nekaj let skrbijo, da je dogodek umetniško obarvan.

Častni rezi

Prvi častni rez je že po tradiciji opravil ljubljanski župan Zoran Janković, naslednjega dr. Danilo Türk, zvrstila sta se še pretor Vinskega konventa sv. Urbana Janez Čebulj in predstavnik Ljubljanskega gradu Stane Miklavec, seveda pa je trto dokončno strokovno uredil dr. Nemanič, ki je bdel tudi nad delom predhodnikov. »Odrezali smo prave rozge, da jeseni ne bomo pili vinske brozge,« so dejali člani konventa. Prisotni so ob odhodu odrezane rozge lahko vzeli in jih odnesli domov. Te bodo dali za kakšen mesec v vodo in potem posadili. Pa bo najstarejša trta na svetu, žametna črnina, ki ima svoje mesto tudi v genski banki v Parizu, spet imela nekaj novih potomcev. Kakšnih deset let bodo uspevali po ljubljanski vrtovih. »Večje starosti jim ne gre pripisati, saj rozgi niso cepljeni,« je pojasnil dr. Nemanič in izrazil optimizem, da bo žametovka na gradu, ki jo v sezoni obišče najmanj tridesetkrat, zagotovo tudi letos dobro obrodila.

Ko smo ga gledali z laičnimi očmi, se je zdelo, da bo trto popolnoma uničil, saj so mu škarje segale nekako preveč k osnovnemu steblu trte, a je smeje pojasnil: »Odstraniti moramo čim več šparonov. Navadno pustimo le dve očesi, le redko tri. Takšen je pač sistem brajde. Te zakonitosti moramo dosledno upoštevati, če hočemo imeti jeseni grozdje, hkrati pa zagotoviti, da bo trta rastla. Če je trta prebujna, ni grozdja. Potrebno jo je uravnotežiti. Že aprila bodo iz teh očesc zbrsteli poganjki, cvetela bo konec maja, potem se bodo začeli debeliti grozdi, ki se bodo sredi avgusta že obarvali. Domnevam, da bomo trgali v začetku septembra.« Koliko bo grozdja in posredno vina, strokovnjaka sploh ne zanima. »Pomembna je kakovost,« je posebej poudaril.

Pričakujejo dober letnik

Glede na letošnje vremenske razmere se dr. Nemanič boji, da bo imela grajska, tako kot vse druge trte, kratko vegitacijsko dobo, kar pomeni, da bo od rezanja do trgatve preteklo zelo malo časa. »To pa še ne pomeni, da vino ne bo dobro. Zelo težko je napovedati kaj konkretnejšega. Niti dva letnika nista enaka. Če ne bo manjkalo sonca in vlage, se bomo lahko pohvalili z odlično letino,« je pojasnil. Dodal je še, da je sicer grajska lega na svoj način kar primerna za trto, vendar ji vetrovi, ki se lovijo med arkadami in ustvarjajo prepih, niso ravno v prid: »Dobro pa je, da je okrog veliko kamna, ki zbira toploto in jo oddaja trti. Z njeno kondicijo nisem povsem zadovoljen, vendar sem optimist, saj ima dobro koreninsko razvejanost, trdoživa in trmasta pa je po mariborski materi. Upam, da bo tudi naša enkrat imela takšen stas, kot ga ima prednica.«

Velja upati, da se bo dobro godilo tudi drugi mestni trti. Malo kdo ve, da Grajska žametovka ni edina, ki uspeva v Ljubljani. Na Trubarjevi ulici 3, v središču mestnega vrveža, raste Trstenjakova trta in urbano življenje je očitno prav nič ne moti. Vzpenja se po zidovih najstarejše slovenske fundacije, Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Pred leti jo je mestu podaril akademik sam. Zanjo skrbijo predstavniki katedre za vinogradništvo in vinarstvo na ljubljanski Biotehniški fakulteti in člani ljubljanskega omizja Združenja slovenskega reda vitezov vina.