Asketska prehrana šaolinskih menihov

Prehrana večine tradicionalnih šaolinskih menihov, budistov, ki so in še vedno prebivajo v samostanu, je  vegetarijanska. Izjema so vsi tisti, ki se niso zapovedali vsem zaobljubam budizma (nekateri izmed bojevnikov v preteklosti) in tisti, ki so zapustili tradicionalne templje ter poučujejo zasebno. Po budističnem verovanju namreč verniki ne smejo ubijati, saj lahko le tako dosežejo najvišjo stopnjo razsvetljenja. Različne struje to načelo različno tolmačijo, zaradi česar tudi danes nekateri budisti uživajo mesne in mlečne izdelke.

Budistični red tradicionalnim šaolinskim menihom zapoveduje prehrano brez mesa, rib, jajc. Izogibajo se tudi hrani, ki spodbuja čustva; to je začinjeni hrani, čebuli, česnu, ingverju, čiliju in vsem podobnim živilom. Njihov jedilnik je večinoma sestavljen iz riža, stročnic in sadja.

K deljenim mnenjem o prehrani šaolinskih menihov - bojevnikov je prispevala tudi zgodba o srečanju fizično šibkega meniha Sengchouja z božanstvom, zavetnikom samostana, Vajrapnijem, po katerem so kasneje filmi, igre, literatura upodabljale bojevnike z mesom in alkoholom v roki.

Na zahodu je predvsem poudarjen fizičen vidik vadbe, tradicionalni sistem se ukvarja še z meditacijo in medicino, brez katerih po besedah šaolinskega meniha Shi Dejiana resničen napredek ni mogoč.