Prišle, videle, odplesale in zmagale

Šest plesalk je sestavilo skupino show dance za zabavo in sprostitev, potem pa so se ojunačile za državno tekmovanje in zmagale.

Objavljeno
10. junij 2013 16.20
Ples 6.6.2013 Ljubljana Slovenija
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Plesna dejavnost je pri nas dobro razvita. Vrsta otroških skupin, veliko mladinskih, članskih. Ko pa se združi šest mam, starih od 38 do 48 let, to ni več čisto vsakdanje. Svoje telo urijo v žanru show dancea, že trikrat so zmagale na državnem prvenstvu in osvojile bron na evropskem. To je velika reč!

Jasna, Suzana, Tanja, Tatjana, Truda in Vesna so pred kratkim požele stoječe ovacije za nastop na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih v Šenčurju pri Kranju.

Našle so se po naključju. V ljubljansko plesno šolo Forma so vozile svoje otroke. »Zakaj pa ne bi še same poskusile,« so si rekle, se organizirale v skupino in začele vaditi dvakrat na teden. Vsak torek in četrtek se dobivajo. »Predvsem za zabavo in sprostitev po stresnem delu,« zatrjujejo.

Zbrane so z vseh vetrov, opravljajo zelo različne poklice, imajo od enega do pet otrok, med najmlajšo in najstarejšo je desetletje razlike, toda ko se prepustijo glasbi in nizajo elemente koreografije v plesno zgodbo, so ubrane kot ena.

»Prav pridne so. Navadno ne zamujajo na treninge, so disciplinirane, celo doma vadijo. Morda si malce težje zapomnijo potek koreografije, ampak z vajo vse to nadoknadijo. Otroci si pač lažje zapomnijo plesne korake. No, zdaj so že zverzirane in ni več težav,« se pošali njihova vaditeljica Nataša Potočnik, ko jo podrezam z vprašanjem, kako je trenirati dame, ki teoretično niso več ravno v najprimernejšem in najplodnejšem obdobju za osvajanje vratolomnih plesnih veščin. Nataša se je urila pri Mojci Horvat, ki velja za pionirko show dancea v Sloveniji, pred približno osmimi leti pa je ustanovila svojo plesno šolo.

Če ne bi izdale svojih let, jim jih človek ne bi pripisal, saj plešejo s takšno lahkotnostjo, kot bi že vse življenje počele samo to ali pa, denimo, nič slabše kot njihove hčere. Posledica treningov so tudi zavidljivo izklesane postave in žareče oči, nasmehi na ustnicah pa potrjujejo, da v plesnih ritmih pozabijo na vse tegobe vsakdanjega življenja. »Pred treningom vse uredimo. Politiko, službo, družinsko življenje. Vzgajamo može, otroke, malo pošimfamo,« smeje zatrdijo. Čeprav zunaj plesne skupine ne prijateljujejo in se ne družijo, so stkale posebno polje zaupnosti, kjer lahko vsaka odloži svoje težave, potem pa se umirjeno prepusti glasbi in strogi vaditeljici.

Le dve minuti pavze

»Zelo je natančna. Vse mora biti tako, kot si je zamislila. V uri in pol treninga nam dovoli le dve minuti pavze, da lahko popijemo kakšen požirek vode, potem pa moramo spet na parket,« zbadajo Natašo. Čeprav menda ta šala ni daleč od resnice, v njihovih izjavah ni zaslediti niti trohice nejevolje ali negodovanja. Vedo, da le trdo delo pripelje do uspehov. Zavedajo se, da je vsaka od njih pomemben člen za končno podobo plesne točke, zato si nobena niti slučajno ne bi privoščila odstopanja.

Takšna vnema, načela in trening so jih nekako spontano pripeljali tudi do tekmovanj. »Bolj za šalo kot zares. Pa poskusimo, smo si rekle. Brez obveznosti in brez pretiranih ambicij. Pravzaprav smo šle pokazat, da si upamo. Če bi že ob prijavi razmišljale o uvrstitvi, bi verjetno marsikatera od nas skupino zapustila. Tako pa vse poteka naravno, neprisiljeno, za rekreacijo in predvsem za zabavo,« poudarijo. V tej sestavi plešejo tri leta, nekatere so tovrstno aktivne tudi dlje.

Kostumi tik pred zdajci

Da je zabava res njihov osrednji cilj, potrdijo tudi s pripovedjo, kako so se pripravljale na državno prvenstvo, ki je potekalo v Šenčurju pri Kranju: »Imele smo dobro plesno točko in nič drugega. Hotele smo preveriti svoje sposobnosti, zato smo se prijavile na kvalifikacije. Ko smo gledale predhodnice v naši kategoriji, nas je kar malo stisnilo v grlu. Samo za hip smo podvomile o svojih sposobnostih, potem pa smo se zbrale in brezhibno odplesale. Uvrstile smo se v finale, vendar smo bile prepričane, da se tekmovanja ne bomo mogle udeležiti, ker je imela Jasna ravno tisti dan neodložljive obveznosti. No, to ji je nekako uspelo urediti, kar pa smo izvedele le štiri dni pred prvenstvom. Panika. Kaj pa zdaj? Poti nazaj ni bilo. Tanja (Jaklič, sicer naša novinarska kolegica, op. p.) je na trening takoj pripeljala šiviljo, ki nam je vzela mere za kostume. Čez dva dni smo jih že poskusile, izdelani pa so bili tik pred nastopom.«

Konkurenca je bila zelo huda, toda dekletom je s točko Dobra forma v kategoriji Show dance, Mala skupina, Člani 2 uspelo premagati zasedbi iz precej bolj razvpitih plesnih šol, iz Bolera in Urške. »Letos res nismo pričakovale takšnega uspeha. Ko smo videle, da sta obe konkurenčni skupini v svoji točki vključili tudi po enega moškega, ki da skupini svojevrstno dinamiko, smo mislile, da ne bo nič. Pa smo pokazale, da tudi same ženske lahko delamo liftinge (zgolj plesni element!),« so povzele dogajanje na državnem prvenstvu. Na vprašanje, kaj pomeni Člani 2, pa so pojasnile, da v to kategorijo spadajo starejši od 32 let.

Kaj pa pomeni ime točke Dobra forma? So želele povedati, da je njihova plesna šola (Forma) dobra, ali morda, da so same v dobri formi? »Oh, nič konkretnega,« pojasnjujejo. »Naša trenerka si vedno izmisli kakšno čudno ime. Enkrat je našo točko naslovila O, la, la. Potem smo po zvočniku slišale O, la, la, pa sploh nismo vedele, da je to znak za naš nastop,« hudomušno pripomnijo. »Ja, enkrat je bilo točki ime Blues Sisters. Delovni naslov je bil sicer Metle proti sesalcem, vendar sesalcev ni bilo, zato je bilo treba ime spremeniti,« pripovedujejo in se pri tem neizmerno zabavajo.

Lani so nastopile na Evropskem prvenstvu v show danceu na Madžarskem: »Bile smo tretje. Od treh! Ha, ha, ha. Šele tam smo ugotovile, kaj je šlo narobe. Nismo imele niti zgodbe niti kostumov, nismo imele dovolj liftov, pa tudi naslov točke je bil zgrešen. Od trenerke smo zahtevale, da pri naslednjem oblikovanju koreografije vse to upošteva.«

Ker so dekleta sama pokazala ambicije, Nataši to ni bilo težko: »Mislim, da gre pri njih za neizživete sanje iz otroštva. V naši generaciji nas pač starši niso vozili na plesne treninge. Sama plešem že od otroštva, vendar sem morala v plesno šolo hoditi sama, in to peš. Sedem kilometrov! Ja, prepričana sem, da gre tu za nekakšno uresničitev otroških želja. Pridejo ženske najrazličnejših starosti. Show dance pri nas plešejo tudi takšne na pragu šestdesetih. Glavno, da imajo pozitivno energijo in da skupaj uživamo. To je bistvo, uspehi pa pridejo sami po sebi,« pove resno, potem pa z razširjenim nasmeškom zbadljivo doda: »No, res je, da od njih ne morem zahtevati takšne elastičnosti kot od mladincev, niti treh piruet, o dveh se pa že pogajamo. To morajo obvladati! Morda je tudi eksplozivnost pri njih malce manjša, sicer so pa super in tudi kot skupina zelo dobro funkcionirajo! So talentirane in lahko zagotovim, da imamo še skrite rezerve.«

Projekt: svetovno prvenstvo

Punce že tuhtajo, kako bi izpeljale projekt tekmovanja na svetovnem prvenstvu, ki bo letos oktobra v Sankt Petersburgu v Rusiji. Čeprav na ples gledajo sproščeno, se vidi, da do njega gojijo posebno ljubezen. Večina se je že v preteklosti poskusila na parketu: »Če ne bi v plesu videle posebnega šarma, verjetno tudi svojih otrok ne bi vozile v plesno šolo, same pa bi gotovo našle druge hobije. Ampak ples ti da nekaj več.«

Njihov trening se začne s polurnim ogrevanjem, nato se pol ure učijo plesnih tehnik, prav toliko časa pa jim vzame osvajanje koreografije. »Kar dobro dihamo,« jih pohvali Nataša, dekleta pa dodajo: »Vmes delamo tudi kopalke vaje. Trebušnjake, vaje za lepo zadnjico in proti mlahavim rokam.« Nataša sklene: »Naše geslo je uživaj in uspešno švicaj! Pa luštno se moramo imeti. To je moto celotnega plesnega kluba.«

Vseh šest plesalk iz kategorije Člani 2, s katerimi sem se pogovarjala, je hišni moto očitno v celoti osvojilo. Veliko je bilo smeha, dovtipov, samoironije. Na trenutke je bilo kar težko razbrati, ali se hecajo ali mislijo čisto resno. No, ko gre za nastop, ni dvoma, da so resne. Prvo mesto na državni ravni pa že ni hec! Čeprav v kategoriji Člani 2.