Ptiči imajo krila (Naj gredo drugam!)

Slovenski ornitologi bijejo plat zvona; med letošnjim, že tradicionalnim januarskim štetjem vodnih ptic po Sloveniji so prešteli bistveno manj ptic kot v preteklih letih. Prepričani so, da je upad števila ptičev posledica predvsem vse močnejših motenj ob rekah in jezerih, zaradi katerih prezimujoči ptiči nimajo dovolj miru. Najhuje je na Dravi, najpomembnejšem območju za vodne ptice v Sloveniji. Tukaj redno prezimuje več kot 20.000 vodnih ptic, ki pripadajo vsaj 40 vrstam. V zadnjih letih se je njihovo število zmanjšalo za tretjino.

Zaradi velikega števila prezimujočih ptic ima območje reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi status mednarodno pomembnega območja za ptice in je del območja Natura 2000. Med najpomembnejša prezimovališča na Dravi in v vsej Sloveniji sodita Ptujsko in Ormoško jezero, umetni akumulaciji, zgrajeni za verigo elektrarn na reki Dravi. Na teh velikih vodnih površinah – Ptujsko jezero je največje jezero v državi – se vsako leto na svoji selitveni poti ustavi na tisoče ptic. Za nekatere je to zadnja postaja in tukaj prezimijo, številne pa si le naberejo novih moči za pot na jug ali nazaj na sever.


Prepovedane metode hrvaških lovcev

Zgodba Ormoškega jezera je še posebno žalostna. To je namreč mejno območje: meja s Hrvaško poteka približno po polovici jezera. Na slovenski strani je lov na vse vrste vodnih ptic prepovedan, temu pa ni tako na Hrvaškem. Kar se lepo vidi tudi na terenu; takoj za mejno črto stoji vrsta lovskih prež na vodi, s katerih hrvaški lovci streljajo race in gosi. Poleg tega uporabljajo metode, ki so pri nas prepovedane; lov s čolna, nočni lov z reflektorji, ptiče vabijo s pomočjo zvočnih posnetkov in plastičnih maket ptic ter z živimi vabami (raco z vrvjo privežejo na prežo), razlaga Luka Božič, varstveni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je tudi koordinator vsakoletnega štetja ptic v Sloveniji.

Zaradi dolgoletnega lova so gosi, ki so bile glavni razlog za razglasitev Ormoškega jezera za naravni rezervat, skoraj povsem izginile. Še pred desetletjem je na Ormoškem jezeru prezimovalo do 5000 gosi, zdaj jih skoraj ni več, opozarja Božič, ki s slovenskega brega jezera kaže številne preže, s katerih streljajo hrvaški lovci. Takrat na slovensko stran padajo šibre kot svinčeni dež, pravi Božič.


Ostanek 19. stoletja

»Lov na gosi je ostanek 19. stoletja. Na poti v prezimovalna in gnezditvena območja se gosi selijo v skupnostih, ki štejejo na tisoče ali celo več deset tisoč osebkov. Prva in zadnja postaja ter pomembno mednarodno gosje vozlišče v državi je prav Ormoško jezero,« piše ornitolog Borut Štumberger. Iz starih dokumentov je razvidno, da so gosi na Dravi pri Ormožu prezimovale in prenočevale najmanj 150 let, opozarja Štumberger.

Ogrožanje ptic in njihovega okolja se z leti zgolj stopnjuje. »Takšnega pritiska na ptice, kot smo ga opazili letos, ne pomnim,« je po letošnjem zimskem štetju ptic povedal Luka Božič. Štetje je letos potekalo že petnajsto leto zapored; med 14. in 16. januarjem je približno 250 sodelavcev DOPPS sistematično pregledalo vse večje in srednje velike reke ter večino stoječih vodnih teles po vsej Sloveniji. Kot ugotavljajo ornitologi, je število prezimujočih vodnih ptic za kar tretjino manjše v primerjavi s prejšnjimi leti. Vznemirjanje prezimujočih vodnih ptic v zimskem času namreč povzroči, da ptice izgubijo zalogo energije, vpliva na njihovo dnevno ritmiko in jih prežene s prehranjevališč oziroma počivališč. Zaradi tako intenzivnih motenj se nimajo kam umakniti, z begom pa izgubljajo zalogo energije, postajajo bolj plašne in s tem bolj ranljive.


Pravil ne upoštevajo niti rekreativci niti ribiči

Zgodba zase je Ptujsko jezero. Tam ptičev ne ogrožajo lovci, ampak rekreativci in podjetneži, ki so se odločili iz akumulacijskega jezera narediti rekreacijsko-turistični kraj. V zadnjih letih je na bregu jezera zrasla čolnarna z velikim pomolom in s privezi za čolne ter jadrnice, kjer deluje Brodarsko društvo Ranca Ptuj. Čeprav je občina sprejela plovni režim, ki prav zaradi varstva prezimujočih ptic prepoveduje plovbo v zimskem času, na nekaterih delih jezera pa vse leto, tega ne upoštevajo ne rekreativci ne ribiči, pravi Božič. Medtem ko za druge uporabnike jezera dopušča možnost, da z režimom bodisi niso seznanjeni bodisi mislijo, da zanje ne velja, temu ni tako v primeru društva Ranca. To društvo je bilo z omenjenim odlokom imenovano celo za skrbnika plovnega območja, zato je s plovnim režimom dobro seznanjeno, a ga klub temu krši, opozarja Božič. No, to priznava tudi predsednik društva Emil Mesarič. »Smo športni klub, ki se ukvarja z vodnimi športi, jadralstvom in veslanjem. Povejte mi, kako naj dosegamo rezultate, če smemo trenirati samo od junija do oktobra,« sprašuje Mesarič. Odkar so lani (po številnih prijavah ornitologov na policijo in inšpekcijo) zaradi voženj plačali kazen, se plovnega režima držijo, pravi Mesarič, čeprav si bodo prizadevali za dogovor z ornitologi oziroma spremembo režima. »Ornitologi pravijo, da lahko en veslač preplaši vse ptiče na 346 hektarjih jezera. Jaz pa pravim, da imajo ptiči krila zato, da letijo,« je bil jasen Mesarič.

*

Reka Drava je najpomembnejše območje za vodne ptice v Sloveniji, saj tukaj redno prezimuje več kot 20.000 vodnih ptic, približno toliko se jih na tem območju zadržuje med spomladansko in jesensko selitvijo. V velikem številu na Dravi prezimujejo bele čaplje (Egretta alba), mali ponirki (Tachybaptus ruficollis), kormorani (Phalacrocorax carbo sinensis), mlakarice (Anas platyrhynchos), čopaste črnice (Aythya fuligula), zvonci (Bucephala clangula) in veliki žagarji (Mergus merganser). Med številnimi vrstami, ki območje reke Drave preletijo v času selitve, ornitologi izpostavljajo dve: črno čigro (Chlidonias niger) in malega galeba (Larus minutus). Med gnezdilci so na Dravi predvsem pomembne populacije navadne čigre (Sterna hirundo). Tem so za postavitev gnezd na Ptujskem jezeru ornitologi namestili umetne gnezdilne splave, redno pa tudi čistijo tamkajšnji umetni otok.