Tiskane izdaje
V prostorih romskega informacijskega centra Romic v kleti Žute kuče v Murski Soboti je bilo dopoldne na dan obiska živahno. Dan prej je bil gost dopoldanskega programa na njihovi radijski postaji Romic murskosoboški župan in povedal je nekaj stvari, ki niso bile pogodu funkcionarjem Pušče, edine romske krajevne skupnosti v Sloveniji.
Telefoni so zvonili, nekateri bi radi imeli posnetek županove izjave, drugi bi radi prišli in v živo v program odgovarjali na očitke, tretji so samo razlagali svojo resnico in svoj prav ... Medtem je nemoteno tekel program, soboški romski svetnik in funkcionar Darko Rudaš pa se je pripravljal, da poslušalcem predstavi novo, že četrto romsko zvezo v Sloveniji, ki jo je pomagal ustanoviti tudi sam.
A takšni so po besedah zaposlenih bolj ali manj vsi dopoldnevi v ne pretirano velikih prostorih Radia Romic zadnjih pet let, odkar ima Zveza Romov Slovenije kot njegova ustanoviteljica lastno frekvenco 97,6 megaherca in na njej oddaja program neprekinjeno štiriindvajset ur na dan.
Urednica in deklica za vse
Seveda je še vedno večina programskega časa zapolnjenega z nenavadno mešanico glasbe, ko Michaelu Jacksonu sledi Šaban Bajramović in ko je med izvirnimi romskimi skladbami mogoče slišati tudi Modrijane z njihovo Rožico ali pa sodobnim ameriškim in angleškim pop skladbam sledijo zvezde turbo folka. »Premalo nas je in premalo denarja imamo, da bi lahko delali več govornega programa,« pojasnjuje urednica Radia Romic Monika Sandreli, ki je, tako kot večina drugih sodelavcev, deklica za vse in ureja program, odhaja na teren, piše, pogosto tudi sama montira prispevke ...
Radio Romic se je v slovenskem medijskem prostoru začel pojavljati že pred desetimi leti, ko je Zveza Romov Slovenije v Murski Soboti ustanovila Romski informacijski center in je skupina večinoma romskih zanesenjakov začela s skromno opremo pripravljati in snemati 25-minutno oddajo Prisluhnite Romom – Šunen le Romen. Oddajo so ponudili slovenskim lokalnim radijskim postajam in šest od njih jo je vsak teden enkrat vključilo v svoj program. Leta 2008 so dobili svojo frekvenco in začeli ustvarjati lastni program. Toda deloma isti ustvarjalci so se z radijskim novinarstvom za Rome srečali že veliko prej, pred več kot dvema desetletjema. Urednica Monika Sandreli in njen mož Jožek Horvat Muc sta namreč že takrat začela sodelovati pri nastajanju oddaje za Rome Romano vilago – Romski svet na soboškem lokalnem radiu Murski val in Monika pravi, da jo je to delo že takrat zasvojilo.
»Rada sem hodila na teren, veliko tem, ki so bile zanimive Romom, se je zvrstilo. Ko je začel delovati center Romic, smo se začeli dodatno izobraževati, iskali smo možnosti, kako priti do opreme in lastnega programa, in ker slovenska država ni imela posluha, smo se obrnili na Sorosove sklade in na švicarski Medienhilfe, ki pomaga neodvisnim medijem na območju nekdanje Jugoslavije. Z njihovo pomočjo smo kupili prvo studijsko in snemalno opremo, skupaj z njimi smo izdelali priročnik za romske novinarje, izobraževali smo se tudi na RTV Slovenija in drugod in na začetku, ko smo pripravljali oddajo Romano Vilago za druge radijske postaje, smo delali povsem brezplačno,« pripoveduje Monika.
Razbijanje stereotipov
Na začetku je Romic oddajal samo po eno uro govornega programa na dan, zdaj, ko imajo sedem sodelavcev (tri redno zaposlene in štiri honorarce), pa imajo program od 8. do 12. ure in od 16. do 17. ure, preostali čas predvajajo glasbo.
Toda njihov program ni namenjen samo Romom in le malo ga je v romskem jeziku. »Nočemo ustvarjati programa samo za romsko skupnost, saj je eden od naših ciljev tudi razbijanje medijskih stereotipov o Romih. V večini medijev se namreč Romi pojavljajo v slabi luči, v rubrikah črne kronike, kot storilci kriminalnih dejanj, kot problematični in neprilagojeni, mi pa bi z realnim poročanjem o dogajanju v romski skupnosti radi tudi večinsko prebivalstvo prepričali, da stereotipi za večino Romov ne držijo.«
Program je tako večinoma v slovenščini, ob pogovorih ali oddajah pripravijo le kratke povzetke v romščini, le oddaja Romano Vilago je dvojezična. Ohranjanju in učenju romskega jezika je namenjena le kratka rubrika, v kateri predstavljajo besede iz prekmurskega romskega dialekta. Znanje romskega jezika tudi ni pogoj za delo na Radiu Romic.
Kristjan Horvat, edini med njimi, ki nima dokončane srednje šole (ekonomsko šolo je zapustil po končanih dveh letnikih), tako kljub temu, da je Rom, ob avdiciji za nove voditelje skoraj ni znal govoriti romsko. Romski starši namreč s svojimi otroki doma pogosto ne govorijo več v romščini, ker hočejo, da se ti čim laže vključijo v širšo družbo. Tako se je Kristjan naučil bolje govoriti romsko šele po tem, ko je začel delati na Romicu kot povezovalec, novinar in rezervni tehnik.
Tehnik Sašo Ostojić ni Rom in romščine ne obvlada, prav tako se romščine ni naučila Damjana Pestner, ki na Romicu dela že sedem let. »Do četrtega razreda osnovne šole sem le razumela romski jezik, govorila pa ne, ker doma z menoj niso govorili romsko. Ampak kdor hoče, se romščine nauči v okolju, od drugih, in meni jezik ne dela težav,« pravi.
