Tiskane izdaje
Spomnimo: Najmočnejši rušilni potres, ki je pred pol stoletja (1511) kot za šalo podiral gradove po Kranjskem, se je zgodil 26. marca. Veliki potres leta 1895, v katerem je največ škode utrpela Ljubljana, se je zgodil prav na veliko noč. Potres v Furlaniji, ki je prizadel tudi Breginjski kot, je bil 6. maja 1976. Tla so se močno stresla tudi 12. aprila 1998, ko se je podiralo Posočje. Tudi tistega dne so družine sedele ob pirhih in šunki. In navsezadnje – oziroma najprej – biblijski viri poročajo, da je bil hud potres v Jeruzalemu spomladi leta 33, natanko tisti čas, ko so Rimljani križali Kristusa.
Velika noč 2014 je pred vrati; so morda kakšni znaki, na podlagi katerih bi lahko sklepali na nevarnost potresa, sprašujemo Mladena Živčiča, vodjo sektorja za seizmologijo pri agenciji za okolje.
Vpliva polne lune ni
Njegov odgovor je lakoničen: seizmologi niso našli nobene korelacije med potresi in letnimi časi. Tudi ni korelacije med luninimi menami in tresenjem tal, niti med številnimi drugimi naključnimi in nenaključnimi pojavi, ki se jih ljudje radi spomnijo, ko po potresih tuhtajo, katere zlovešče okoliščine bi jih utegnile napovedati. Neki Ljubljančan je tako seizmologe redno obveščal o prihajajočem potresu, ki da ga je izmerila njegova preprosta naprava, sestavljena iz dveh koncev bakrene žice, ki ju je zataknil v zemljo na vrtu in mednju napeljal žarnico, se spominja Mladen Živčić.
Bolj resni od takšnih ljubiteljskih poskusov so bili na državni ravni Kitajci, ki so pred desetletji poleg znanstvenih meritev in opazovanj po posebnih zaupnikih zbirali podatke o vseh tudi najbolj bizarnih pojavih v okolju. Leta 1975 jim je celo uspelo napovedati katastrofalni potres in tako rešiti številna življenja. Toda že naslednjega leta se jim je primeril še en, tokrat še močnejši, potres, ki ga niso predvideli – žrtev je bilo 242.000. Mimogrede: istega leta – spomladi in jeseni – so bili potresi tudi pri nas, najhuje je bilo v Furlaniji, kjer je umrlo skoraj tisoč ljudi, pri nas, predvsem v Posočju, pa je nastala ogromna gmotna škoda.
Običajen potresni dan
Tisti četrtek so opazovalnice državne mreže do popoldneva zaznale dva potresa v Sloveniji, od tega enega v Suhi krajini, ki se v zadnjem času pogosteje trese. Občutljive naprave beležijo tudi zelo šibke premike tal, v enem letu jih tako naštejejo tudi več kot 2000 z žarišči na območju Slovenije. Le nekaj odstotkov je takšnih, da jih zaznamo tudi sami, sploh redki pa so pri nas rušilni potresi, kakršni nenehno stresajo, denimo, Japonsko, toda tu in tam nas vendarle doletijo. Vzrok za takšno potresno dinamiko so premiki tektonskih plošč. Površino Zemlje sestavlja sedem glavnih tektonskih plošč in veliko več manjših. Afriška velika plošča potuje proti Evropi (Evrazijski plošči) in napravi na leto kakšna dva centimetra poti. Zato potresi prizadenejo največkrat jug Evrope. Manjša, toda tudi zelo vplivna na našem območju je Jadranska tektonska plošča, ki rotira v smeri nasprotno od urnega kazalca okrog središča v Padski nižini. Ker večje hitrosti dosega na svojem obodu, je tam tudi več potresov; Albanija je zato potresno kar nekajkrat bolj nevarna od Slovenije. Dne 26. januarja so v morju pred grškim otokom Kefalonija izmerili zelo močan potres, kakršnega so naši kraji občutili, denimo, leta 1895, ko je skoraj do tal porušil Ljubljano.
Tudi v Sloveniji je tveganje za potresno dejavnost neenakomerno porazdeljeno. Najbolj nevarno je območje od severozahodne Slovenije proti osrednji Ljubljanski kotlini. Na karti potresne nevarnosti (najdemo jo lahko na njihovi spletni strani http://www.arso.gov.si/potresi) sta skrajni točki območja Breginjski kot in na drugi strani Ljubljana obarvani temno rdeče. To je barva največje potresne nevarnosti v Sloveniji, razloži seizmolog legendo na karti, ki jo izdelajo v tako imenovanih enotah projektnega pospeška tal. Na podlagi nenehnega vnašanja novih podatkov in njihovega primerjanja vsaka štiri leta izrišejo novo karto, s katero si projektanti pomagajo pri izračunavanju zahtev za protipotresno odpornost objektov: »Temno rdeča barva (Ljubljane) pomeni, da lahko na tem območju z desetodstotno verjetnostjo pričakujemo, da bo pospešek tal v petdesetih letih presegel 0,25 g, kar ustreza povprečni povratni dobi 475 let.«
Desetodstotna verjetnost
Medtem ko iz prostorov urada za seizmologijo v šestem nadstropju stolpiča za Bežigradom ni videti, da bi se v rahlo čemernem deževnem dopoldnevu premikalo še kaj drugega razen prometa, je na monitorjih v operativnem kotičku urada živahno utripala reka nagubanih črt, ki so kot kakšen srčni EKG merile nenehno dejavno utripanje planeta. Za seizmologe so potresi razburljiva vsakdanjost, čeprav opazovanje teh pojavov pomeni v glavnem zelo prozaično sedenje za računalnikom in zbiranje ter preračunavanje informacij, ki prihajajo z vseh koncev zemeljske oble. Za računalniki sta sedela Urška in Jurij in napeto opazovala krivulje, ki se na ekranih nenehno izrisujejo od desne proti levi, ter iskala takšne, ki bi bile značilne za potres. Z lahkoto jih izolirata, saj so videti kot povečano valovanje, povečata jih in na podlagi značilnosti udarnih valov, vzdolžnih, ki so hitrejši, in prečnih, ti so počasnejši, izračunata, od kod prihajajo, kje je bilo torej žarišče potresa, kdaj so se zgodili in kako močni so.
Podatki o potresih po svetu prihajajo v računalnike po izmenjavi podatkov v skupnem omrežju Orfeus, tresenje naših tal pa merijo opazovalne postaje, ki podatke samodejno nalagajo na spletno stran urada. O zaznanih potresih jih obveščajo tudi iz republiškega centra za obveščanje (telefon 112) pa tudi občani kar po spletni strani agencije za okolje, na kateri je tudi vprašalnik, ki ga je mogoče hitro izpolniti z uporabo računalnika ali pametnega telefona. Ob potresu, ki je 13. marca stresel območje Suhe krajine, so prejeli kar 483 izpolnjenih vprašalnikov.
Seizmologi in analitiki, skupaj z inženirji jih je na uradu 19, podatke vsak dan sproti analizirajo, med vikendi pa imajo organizirano tako imenovano pripravljenost. Potresi pač ne počivajo. V Suhi krajini že slabo leto zaznavajo povečano potresno dejavnost. V tem času so našteli že več kot 30 potresov z magnitudo najmanj 1,5 po evropski potresni lestvici, zato so na to območje namestili dodatne merilnike. Čeprav večje število potresov, ki jih poleg merilnih naprav zaznajo tudi prebivalci, ne pomeni odstopanja od dolgoletnega slovenskega povprečja, je pomirjujoč Mladen Živčić.
V mrežo merilnih opazovalnic po Sloveniji je zdaj vključenih 36 potresnih opazovalnic z digitalnimi seizmografi, ki avtomatsko pošiljajo podatke na spletno stran urada. Časi analognih seizmografov z zapisi s črnilom na papirju so mimo. Le enega imajo še vključenega na postaji Golovec za primer, ko ostanejo brez internetnih povezav. Ljubljana je bila sicer prvo mesto v avstro-ogrski monarhiji, ki je leta 1897, dve leti po katastrofalnem potresu, dobilo potresno opazovalnico. Merjenju potresov pa je, kot je v znanosti pogosto, pravi razmah omogočila hladna vojna, ko so nastajala omrežja potresnih opazovalnic, v katerih so države prisluškovale druga drugi, kdaj in kje katera preizkuša atomsko bombo.
Instrumenti so danes že tako natančni, da zaznavajo vse, tudi že zelo šibke in oddaljene potresne sunke, medtem ko človek zazna potres šele pri drugi stopnji EPL. »Dojemanje te dejavnosti pri človeku je izkrivljeno. Še posebno ob potresih, ko je ljudi tudi strah, pogosto pričakujejo, da bo serijo šibkejših sunkov končal močan potres. Vendar se veliko pogosteje dogaja, da šibki potresi izzvenevajo po prvem močnem. Takšna je statistika, čeprav ne pomeni, da je to zakonitost. Tudi ocena, da spada Slovenija med potresno zmerno ogrožena območja, je le statistika, še doda seizmolog.
