Tiskane izdaje
Možakar, ki je ležerno objemal Mohameda čez rame, ko sta prišla s postaje podzemne železnice, bi bil zlahka njegov najboljši prijatelj. Vendar ima V. Balakrišnan drugačno nalogo: najet je bil zato, da poišče bangladeškega državljana na začasnem delu v Singapurju in ga pošlje domov.
Toda nasmejani Mohamed nenadoma odvrže culico, zbrca japonke z nog in steče proč. Balakrišnan opazuje Mohamedovo rdečo srajco, kako izginja v množici ljudi, in sodelavcu mirno reče: »Vidiš, sem ti rekel, da bo pobegnil.«
Balakrišnan dela za singapursko podjetje UTR Services, ki se ukvarja z iskanjem in repatriacijo tujih začasnih delavcev, ki se jim je iztekel delovni vizum ali so še predčasno izginili. Singapurski zakoni namreč delodajalcem nalagajo odgovornost, da morajo sami poskrbeti za vrnitev priseljenskih delavcev v domovino, ko jim poteče pogodba ali delovno dovoljenje. Balakrišnan in njegov partner sta tako izsledila Mohameda in ga pet dni čakala v zasedi pred njegovim skrivališčem v gozdu blizu malezijske meje, na koncu pa jima je ušel.
V gosto naseljenem Singapurju trenutno dela skoraj milijon tujih delavcev, kakršen je Mohamed, piše francoska tiskovna agencija AFP. Oblasti so zelo stroge do delavcev, ki hočejo ostati dlje, kolikor jim je bilo dovoljeno. Tukaj vskočijo podjetja za repatriacijo, kakršno je UTR Services. Tovrstne družbe, ki za najdenega priseljenca dobijo po 250 singapurskih dolarjev (slabih 150 evrov), so zaradi svojega dela doživele kritike organizacij za človekove pravice. Te jih obtožujejo uporabe grobih metod, s katerimi prisilijo delavce, da se sploh vkrcajo na letalo za domov.
»Podjetja za repatriacijo uporabljajo silo in nezakonito zadržujejo delavce proti njihovi volji,« pravi Džolovan Vam, izvršni direktor humanitarne organizacije za migracijsko ekonomijo (HOME). Delavcem grozijo in jih prisilijo, da se vrnejo domov. »Ujete ponavadi zaprejo v prostorih podjetja. To pa je ugrabitev in nezakonito zapiranje, kar bi moralo biti kazensko sankcionirano,« pravi Vam, h kateremu se zatekajo nesrečni delavci. Uslužbenci podjetij za repatriacijo pazijo, da na delavcih, ki jih ujamejo, ne pustijo vidnih sledi nasilja, da bi se izognili morebitni policijski preiskavi, še pojasnjuje Vam.
Domnevne zlorabe, ki so jih zagrešila singapurska podjetja za vračanje delavcev, so bile omenjene tudi v junijskem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva o svetovni trgovini z ljudmi. Kakor so zapisali ameriški analitiki, nekateri delodajalci s pomočjo tovrstnih podjetij tudi preprečujejo delavcem, da bi se pritožili oblastem zaradi nadlegovanja. Singapurska vlada je zavrnila obtožbe, češ da »ne tolerira nezakonitega zadrževanja delavcev in prisiljenega vračanja v domovino brez izplačila plač«. Kakor je izjavil tiskovni predstavnik policije, bodo možje postave »preiskali vsako pritožbo, ki jo bodo prejeli, ugotovili, ali je bil storjen kakšen prekršek, in ustrezno ukrepali«.
Direktor podjetja UTR Services J. Ravi zanika, da bi njegovi uslužbenci kakor koli uporabili silo. »Ni tako, kakor se govori. Nikogar v nič ne silimo,« je povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. Po njegovih besedah se 85 odstotkov izmed 2000 delavcev, kolikor jih ujamejo na leto, za vrnitev v domovino odloči prostovoljno. Priznal pa je, da je zapiranje delavcev v prostorih podjetij za repatriacijo »nekoliko sporno«, in dodal, da se zavzema za njegovo odpravo.
Kar pa zadeva ravnanje delodajalcev, Ravi zatrjuje, da njegovi uslužbenci vedno pregledajo najdenega delavca: če bi ugotovili, da je bil fizično nadlegovan, bi zadevo prijavili ministrstvu za delo. »Zakon zelo jasno pravi, da ima delodajalec pravico prekiniti delovno razmerje. Če odpustite delavca, ga jaz pošljem nazaj v domovino,« sklene J. Ravi.Po podatkih ministrstva za delo so doslej dobili le dve prijavi nezakonitega zadrževanja v prostorih podjetij za repatriacijo.
Toda Jolovan Wham poudarja, da delavce vsak dan prisilno pošiljajo v domovino: »Migrantske delavce obravnavajo kot socialni problem in kot potencialne kršitelje zakona o priseljevanju, zato so oblasti še kako vesele, da za njihovo izselitev poskrbijo podjetja za repatriacijo.«
AFP Še podpis in slovo – Uslužbenec podjetja za repatriacijo UTR Services izroča migrantskemu delavcu zadnjo plačo, preden ga bodo poslali nazaj v domovino. Fotografiji AFP Prostovoljni odhod domov? – Uslužbenca singapurskega podjetja za repatriacijo spremljata migrantskega delavca, ki mu je poteklo delovno dovoljenje.
