Tiskane izdaje
To je pokazala raziskava Leonida A. Gavrilova in Natalie S. Gavrilove s čikaške univerze. Zbrala sta podatke več kot 1500 Američanov, ki so bili rojeni med letoma 1880 in 1895 in so doživeli sto let. Ugotovila sta, da je bilo največ med njimi rojenih septembra, oktobra in novembra, najmanj pa marca, maja in julija, piše NewScientist.
Da jeseni rojeni otroci verjetno živijo dlje, so pokazale že nekatere druge raziskave, v katerih pa raziskovalci niso analizirali vpliva okolja in socioekonomskega statusa.
To sta v analizo vključila Leonid in Natalia Gavrilov, ko sta primerjala podatke o rojstvu in smrti stoletnikov z njihovimi sorojenci ter partnerji. Prvi so s stoletniki živeli v enakem okolju v mladosti, drugi pa v odrasli dobi.
Analizirala sta tudi vsa rojstva v ZDA v letu dni in z ugotovitvijo, da število novorojenih v jesenskih mesecih ne odstopa od povprečja v preostalih letnih časih, izločila možnost, da sto let dočaka več »jesenčkov« samo zato, ker je v tem času rojenih več otrok.
Krive so sezonske bolezni
Med strokovnjaki je najbolj priljubljena hipoteza, da sezonske bolezni v najzgodnejšem življenjskem obdobju in pred rojstvom povzročajo dolgoročno škodo človekovemu zdravju. Andrej Gavrilov pravi, da je dolžina življenja verjetno povezana tudi s sezonskim pomanjkanjem vitaminov in spreminjanjem koncentracije hormonov skozi leto.
»Smrtnost zaradi infekcijskih bolezni je proti koncu 19. stoletja upadala, še posebej je to značilno za poletne infekcije,« navaja Gavrilov in dodaja, da je učinek meseca rojstva na dolžino življenja izrazitejši v obdobju 1880-1889 kot 1889-1895.
Gavrilov poudarja, da se ta raziskava skoraj v popolnosti ujema z analizami Alexandra Lerchla z Jacobs University v Bremnu, ki je v raziskavi o odnosu med mesecem rojstva in pričakovano življenjsko dobo v Nemčiji ugotovil, da rojeni med oktobrom in decembrom živijo dalj časa.
