Tiskane izdaje
Redkokatera ženska se veseli odstranjevanja dlak, saj je boleče in neprijetno. A se nam zdi poleti zaradi razgaljenosti to skoraj nujno. Skupina Londončank pa se je odločila, da prav z neodstranjevanjem dlak opozori širšo javnost na sindrom policističnih jajčnikov.
Ker je to najbolj vidno prav poleti, so si za svojo akcijo izbrale avgust. Podpornice gibanja Pazduhe za avgust (Armpits 4 august) si tako puščajo rasti dlake pod pazduhami, tiste bolj zavzete pa tudi povsod drugje. Naveličane so stalnega stremljenja k popolnosti, piše britanski spletni Guardian.
Bolezen prizadene
Zaradi menstruacijskih ciklusov brez ovulacij pa v rodnem obdobju sledi neplodnost. Ponovno vzpostavitev ovulacij se doseže z zdravili, v skrajnem primeru pa je potrebna operacija z laparoskopsko elektrokavterizacijo oziroma navrtanjem jajčnikov. Po podatkih Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani po posegu ovulira 80 odstotkov bolnic, zanosi pa jih od 60 do 70 odstotkov.
Lani so avgust v Britaniji prvič zaznamovali dobrodelni dogodki. Z nebritjem želijo aktivistke spodbuditi znance k doniranju denarja za dobrodelno organizacijo Verity za ljudi s tem sindromom. Tudi avgusta letos bodo organizirana zborovanja in delavnice, podpornice pa se povezujejo tudi na socialnih omrežjih.
Veliko bolj znana, tudi že globalna akcija na moški strani je movember, ki na rak prostate in druge moške rake opozarja novembra z rastjo brkov. Zagon v prepoznavnosti je movember dobil po tem, ko so gibanje podprli številni znani moški. Pri ženskem gibanju se to še ni zgodilo, čeprav je nekaj zvezdnic občasno pozabilo na britje ali pa so namenoma pustile rasti dlake. Med drugimi Beyonce, Hilary Swank in Drew Barrymore ter oskarjevki Julia Roberts in Mo´Nique.
Eden izmed simptomov policističnih jajčnikov, ki prizadenejo do desetine žensk, je povečana poraščenost po vsem telesu. Tako huda, da je potrebno tudi vsakodnevno odstranjevanje dlak. Z neodstranjevanjem pa članice gibanja izražajo solidarnost z bolnicami, izkazujejo pozitiven odnos do telesa in svojih dlak, ne pa sramovanje in opozarjajo na diskriminacijo poraščenosti.
Razbijanje ideala
Hkrati se organizatorke zavedajo, da vsi ne bodo mogli pustiti rasti dlak kot političnega dejanja, ne da bi pri tem čutili osebne posledice. In prav na to želi opozoriti gibanje in spremeniti družbeni odnos do poraščenosti in feminilnosti. Po drugi strani nočejo zamenjati ideala popolne depiliranosti z nasprotno, prav tako omejujočo skrajnostjo. Zavračajo pa vsak poskus, da bi jim kdorkoli poskušal dopovedati, da so ženske z dlakami nenaravne, gnusne in nehigienske.
In tu vstopa v celoten koncept feministično sporočilo svobode ter nepodrejanja patriarhalnim in družbenim normam. Ustanoviteljice tega gibanja so feministke in tega ne skrivajo. Opozoriti želijo na fenomen odstranjevanja dlak, ki se zdi naraven in podjetjem, ki sredstva za depilacijo, epilacijo in britje prodajajo, omogočajo milijonske zaslužke.
Če je odstranjevanje neprivlačnih dlak res tako higiensko, zakaj tega ne počne tudi večina moških? Neobrita dekleta in ženske pa so žrtve zasramovanja, žalitev in neodobravajočih pogledov. To na lastni koži čutijo ženske, ki obolevajo za sindromom policističnih jajčnikov, katerega eden od simptomov je povečana poraščenost, pa tudi tiste, ki si iz različnih razlogov ne brijejo nog ali pazduh. Guardian poroča, da nekatere raziskave kažejo, da je opuščanje britja tudi koristno. Dlake namreč preprečujejo, da bi se bakterije nabirale na koži.
