M. Gr., Panorama
Prvi modni magazin za ženske, ki nosijo naglavno ruto, je prava prodajna uspešnica. Revija Âlâ nagovarja urbane muslimanke, ki ostajajo konservativne, hkrati pa si želijo slediti modnim trendom. Prozahodno usmerjene prebivalce turških velemest Âlâ navdaja z grozo zaradi svoje nazadnjaškosti, medtem ko ortodoksno verne vsakič znova osuplja njena svobodnjaškost.
S povsem modnega stališča so naglavne rute »in«, in to so morali vedeti tudi ustvarjalci revije Âlâ, ko so jo snovali. Nova turška modna revija visokega leska je na trgu vsega pol leta in je že zdaj založniška uspešnica, čeravno je biti moderen in sočasno nositi ruto za številne Turkinje še vedno nekaj, kar je globoko protislovno. Skoraj 70 odstotkov turških žensk si zakriva lasišče – mnoge kratko malo zaradi tradicije, prenekatere pa iz verskega prepričanja, piše Spiegel online.
Čednost, a z visoko peto
Po drugi strani je Turčija laicistična država, v kateri sta politika in vera strogo ločeni. Ustanovitelj sodobne Turčije, Mustafa Kemal Atatürk, je naglavne rute pregnal iz javnega življenja, in tudi v očeh prozahodno usmerjene elite že dolgo veljajo za »kmečke« ter brezupno nazadnjaške.
A odkar je pred devetimi leti oblast prevzela konservativno-religiozna stranka AKP, številne ženske s ponosom nosijo ruto. V reviji Âlâ, kar v arabščini pomeni »zelo dobro, odlično«, brez nje kratko malo ne gre. Vse manekenke so zakrite, čeravno so okitene z najdražjimi modnimi znamkami. Njihovi pogledi so polni čednosti, pete pa kljub temu visoke.
Ustanovitelj Mehmet Volkan Atay svojo revijo imenuje »muslimanski lifestyle magazin«. V njem kombinira žensko modo s ščepcem dekoracije, otrok in kariere, ne pa tudi s spolnostjo. Namesto nasvetov za flirtanje njeni ustvarjalci objavljajo religiozno navdinjeno ljubezensko poezijo. Na naslovnici za vero novači slogan »Islam pomeni mir«.
Zmes Alaha in luksuza je nova, vendar učinkuje že od prve številke. Od lanskega junija je naklada z začetnih 10.000 narasla na 30.000 izvodov. V absolutnih številkah to ni kdo ve kako veliko, še zlasti na potencialno ogromnem turškem revijalnem trgu. Toda s to naklado si je Âlâ zagotovila trden položaj na trgu tiskanih medijev ob boku najuspešnejšim modnim magazinom, kakršni so turški Vogue, Elle ali InStyle. Revijo razpošiljajo po vsej Evropi. Še posebno v Nemčiji, kjer živi velika turška skupnost, ima veliko naročnic. Na facebooku ima Âlâ več kot sto tisoč privrženk, ki živo razpravljajo o njej. »Bil je že skrajni čas, da se je pojavila takšna revija,« pišejo mnoge.
Hlepijo po modi
Ko je Âlâ vstopila na trg, se je razplamtel pravi mali kulturni boj. Ortodoksno verni so v njej videli izrodek kapitalizma. Zanje so muslimanske vrednote kratko malo nezdružljive z luksuzno modo. Na facebooku so ustanovili različne skupine Antiâlâ, novinar konservativnega časnika Zaman Ahmet Turan Alkan pa je v komentarju cinično zapisal: »Kajpak je vnaprej zagotovljeno, da bomo prispeli v onostranstvo, zato se zdaj prepustimo uživanju v svetu laži, sledimo dragim modnim znamkam in se naučimo zvijač dobrega in lepega življenja.«
Bralke revije Âlâ pripadajo novi muslimanski buržoaziji. So predstavnice konservativnih vrednot in sodobnega potrošništva. Ženske tega sloja so v povprečju stare med 18 in 35 leti, so dobro situirane, izobražene in hlepijo po modi. Uživajo v luksuzu ali vsaj sanjajo o njem: ob popoldnevih v gigantskih nakupovalnih centrih, ob večerih v lokalih, v katerih ne točijo alkohola, in za konec tedna v turških kopelih.
Ironija je, da je za vznik tega življenjskega sloga precej zaslužna prav konservativno-religiozna stranka AKP: gospodarstvo cveti, bruto domači proizvod na prebivalca pa se je med njeno vladavino potrojil.
Kapital in oblast sta bila tradicionalno v rokah razsvetljenih elit iz Istanbula, Ankare ali Izmirja. Toda v zadnjih letih je v velemestih vzniknil nov religiozni srednji in vrhnji sloj, ki izvira iz Anatolije. Mnogi od teh, ki so na novo obogateli, z veseljem razkazujejo svojo blaginjo: z apartmaji ob Bosporski ožini, nemškimi avtomobili in ženami, odetimi v Chanel. Njihov modni vzor je Emine Erdogan, žena turškega predsednika vlade.
Premierova soproga ima visoko zapet, vendar eleganten slog, s katerim naglavni ruti utira prostor v boljšo družbo. Ker ji ob strani stoji najmočnejši moški v državi, so časi, ko je bilo nošenje rute ovira za poklicno napredovanje, že zdavnaj minili. Zdaj velja obratno. Pripadniki opozicije mnogim ženskam, ki so zakrite, pripisujejo preračunljivost.
Srečne z ruto
Ta čas so številni Turki zaskrbljeni zaradi prevlade religioznosti in postopne islamizacije družbe. Skoraj dve tretjini jih je prepričanih, da se je število zakritih žensk povečalo. Tega sicer ni mogoče dokazati. Toda v javnosti je videti čedalje več samozavestnih in vpadljivo oblečenih žensk z ruto. Svoje čare so naredile nevidne, kot veleva Koran, a kljub vsemu privabljajo moške poglede.
»Mnoge ženske nosijo ruto, ker jim je naša moda všeč,« razlaga Esra Sezi, ena od urednic revije Âlâ. Ima 24 let, na zasebni univerzi je študirala psihologijo in pravi, da je moda njena strast. Nosi kavbojke, čeveljčke z visokimi petami, v roki ima iphone, njena glava pa je ovita v ruto. Nosi jo od svojega štirinajstega leta. »Vse ženske v moji družini jo nosijo, tudi jaz sem jo na vsak način hotela.« Ni pa ortodoksno religiozna.
Zdaj si želi tudi druge ženske navdušiti za nošenje rute. Na primer s serijo zgodb z nadnaslovom »Zakritost je lepa!«. V njih ženske razlagajo, zakaj so se odločile za nošenje rute in kako so v tem našle svojo srečo. Ustanovitelj revije Âlâ Mehmet Volkan Atay nasprotno meni, da nošenje rute ni nekaj, za kar bi se ženska lahko odločila ali ne: »Naglavna ruta ni zgolj življenjski slog, ampak jo predpisuje tudi Koran. Je obveza za vsako verujočo muslimansko. Greh je, če je ne nosi.«
Hkrati revija predstavlja poklicne kariere žensk, ki nosijo ruto, kot nekaj najbolj navadnega. Vse ženske, ki nastopajo v magazinu Âlâ, so bodisi poklicno dejavne bodisi študirajo. Kot mnoge mlade muslimanke se zavedajo pomena izobraževanja in se nočejo pustiti omejiti na vlogo mater ali gospodinj.
Toda izobrazbena raven mnogih Turkinj je še vedno nizka. Samo 16 odstotkov visoko izobraženih žensk nosi ruto. Prav tako je težko narediti kariero z ruto na glavi. V vseh javnih ustanovah jo je že desetletja prepovedano nositi, samo na univerzah so lani to prepoved nekoliko razrahljali. A še vedno mora ženska, ki hoče postati zdravnica, učiteljica ali sodnica, sneti naglavno ruto.
V magazinu Âlâ nastopajo muslimanke, ki so kljub ruti uspešne. Te so tudi ciljna publika ankete o najboljši pisarniški opremi, objavljeni v eno zadnjih številk. Nekaj strani naprej uredništvo v rubriki »Pravni nasveti« odgovarja na vprašanja, katerih vsebina je v grotesknem nesorazmerju z razsvetljenim duhom revije: »Ali poročena ženska potrebuje vnaprejšnje privoljenje moža, da bi lahko ustanovila podjetje?«
Pravnica Ilyas Çelikta v odgovoru najprej pojasni, da so se časi spremenili. A s krepko tiskanimi črkami je vendarle poudarjen samo en stavek: »Edina omejitev je, da ne izgubimo izpred oči miru in koristi za zakon,« odgovarja.
Prevedeno v bolj neposredni jezik to pomeni, da smejo ženske delati poklicno kariero samo, če je to skladno s pričakovanji moža in družine. Volja in blaginja družine sta torej še vedno tisti, ki postavljata smernice življenju mladih muslimank v Turčiji. Da je res tako, tudi revija Âlâ, kljub svojemu mondenemu videzu, ne pušča nobenih dvomov.