Z varno uporabo spleta do mojstra s črnim pasom

Internetna samoobramba: na 68 šolah potekajo izobraževanja, na katerih se otroci ter njihovi starši in učitelji učijo varne rabe spleta.

Objavljeno
04. april 2014 20.02
Maja Prijatelj, Panorama
Maja Prijatelj, Panorama

Internet je eden največjih izumov zadnjih dvajsetih let, ki je v marsičem olajšal življenje. Generacije, starejše od 30 let, so še zrasle s tiskom v roki, današnji otroci in mladostniki pa so internetni domorodci, ki se po socialnih omrežjih, forumih in klepetalnicah sprehajajo kot po domači soseski. Toda prepogosto so tudi njihovi najbolj neprevidni uporabniki.

Kako otrokom dopovedati, da svetovni splet lahko hitro postane sovražno, celo nevarno okolje, če mu preveč zaupajo in z njim delijo najbolj osebne podatke, hkrati pa jim pokazati, kako izkoristiti njegove prednosti? Projekt Izobraževanje kot strateška metoda proti nelegalni uporabi interneta, ki ga je financirala evropska komisija, si je za cilj postavil izobraziti otroke in mladostnike o varni in koristni uporabi spleta.

Na 68 slovenskih osnovnih šolah, ki so se vanj vključile, potekajo brezplačna izobraževanja za učence ter seminarji za njihove starše, učitelje in strokovne delavce. Vsaka šola je izbrala po en tretji in en sedmi ali osmi razred, v katerem bodo otroci poslušali enourno predavanje, staršem, učiteljem in strokovnim delavcem pa bosta namenjeni dve šolski uri.

Pozitivna spletna identiteta

Otroci in najstniki se bodo naučili pravil vedenja v virtualnem okolju, kako ustvariti pozitivno spletno identiteto in poskrbeti za zaščito svojih podatkov in sistema. Spoznali bodo ključne korake v primeru incidenta ter posledice dejanj, kot je spletno nasilje v virtualnem okolju. Učitelji in strokovni delavci bodo izvedeli, kako splet prikazati kot zabaven in poučen, seznanili se bodo z nevarnostmi na njem, kot so spletno nasilje, spolno nadlegovanje, kraja identitete in neprimerne vsebine, ter kako vzgojiti odgovorne spletne državljane. Starši pa bodo izvedeli nekaj več o spletnem življenju njihovih otrok, spoznali potencialne grožnje, načine zaščite in kaj storiti, ko se njihov otrok ali najstnik znajde v težavah, bodisi v vlogi žrtve ali storilca incidenta.

»Prepoved, omejevanje ali dosledna kontrola uporabe računalnika so nesmiselni, saj ima otrok običajno na voljo pametni telefon, preko katerega se lahko kadar koli poveže z internetom,« pravi Tina Kosovel, predavateljica iz podjetja B2, ki po šolah izvaja izobraževanja. »Najboljši način zaščite otroka pri spletnih aktivnostih je, da se z njim pred začetkom uporabe spletnih tehnologij pogovorimo o možnostih in o nevarnostih, ki jih te prinašajo. Pomembno ga je naučiti odgovornega samozaščitnega ravnanja na spletu, na primer varovanja zasebnosti, izbire prijateljev na spletu, varovanja gesel in podobno.«

Ustavi, blokiraj, povej

V Sloveniji na nekaterih področjih kibernetske kriminalitete, katere žrtve so otroci, izstopamo nad evropskim povprečjem. Tudi medvrstniškega nasilja na spletu je več, kot si lahko mislimo, se je po izvedbi izobraževanje na več osnovnih šolah prepričala Kosovelova. To potrjujejo tudi raziskave; več kot polovica slovenskih otrok je že prejela žaljive, neprijetne ali boleče komentarje na spletu. Starši naj zato resno vzamejo spletno nasilje otrokovih vrstnikov, svetuje Kosovelova.

V primeru suma spletnega nasilja velja pravilo: ustavi, blokiraj, povej. Ključno je, da se otrok ne odzove na žaljive, grozilne ali drugače neprimerne objave oziroma komentarje, saj to lahko še dodatno spodbudi nasilno ravnanje storilca. Drugi pomemben korak je blokiranje ali preusmeritev neprimernih sporočil v izbrano mapo e-pošte ali na drugo telefonsko številko, če gre za SMS.

Objave na forumih in socialnih omrežjih je treba zabeležiti in jih prijaviti administratorju strani oziroma ponudniku spletnih storitev. Pomembno je, da sporočil ne izbrišemo, saj bodo lahko pomemben dokaz v primeru prijave in postopkov, ki bodo sledili. O spletnem nasilju je treba tudi obvestiti pristojne ustanove. Če je tisti, ki izvaja spletno nasilje, otrokov vrstnik iz njegove šole, naj se starši obrnejo na pristojne v šoli, če je identiteta izvajalca nasilja neznana, naj se obrnejo na policijo.

Učilnica kot spletna igrica

Otroci in mladostniki znanje iz izobraževanja lahko nadgradijo v e-učilnici, v katero vstopijo z vpisom gesla in uporabniškega imena. Vsebine so za oboje enake, le predstavljene so drugače. E-učilnica za otroke je zasnovana kot spletna igrica, pri kateri si otrok izbere svojega junaka, s katerim preverja znanje o različnih tematikah, in nabira zvezdice. Vse zvezdice iz ene tematike mu prinesejo karate pas določene barve. Tisti, ki zbere vse zvezdice, dobi črni pas. Mladostniki pa se po tematikah e-učilnice premikajo s prebiranjem stripov, ki jim na koncu sledi preverjanje znanja s poučnimi komentarji. Tematiko spletnega nasilja načne kratki igrani film o najstnici Amandi – posnet po resnični zgodbi –, ki jo je objava fotografije svojega golega oprsja na spletu, ki jo je izrabil neznanec in jo z njo začel izsiljevati, pripeljala do samomora.

S klikom na nepridiprava, ki kuka skozi okno njihove sobe, se bodo mladostniki podučili, da internet nikoli ne pozabi, zato morajo vedno paziti, kaj objavljajo na njem in kdo lahko vidi njihove objave. Fotografija iz zabave z obilico alkohola iz najstniških let lahko izniči možnosti na razgovoru za službo leta pozneje. Na spletu tudi ni dobro uporabljati preveč osebnih podatkov. Če pošiljamo slike, jih je bolje poslati preko mejla ali na osebno sporočilo. Posebna previdnost velja pri geslu; z njimi je tako kot z zobnimi ščetkami: ne posojamo jih drugim in redno jih menjavamo. Kako varno je geslo, lahko preverimo na spletni strani howsafeismypassword.com, v splošnem pa velja, da najbolj varno geslo vsebuje kombinacijo velikih in malih črk, številk in posebnih znakov npr. Tina#123, dolgo pa mora biti vsaj osem znakov.

Otroci in mladostniki se bodo v e-učilnici prepričali, da ne smejo verjeti vsemu, kar preberejo in vidijo na spletu. Neznani ljudje, s katerimi se preko tega spoznajo in klepetajo, se lahko predstavljajo popolnoma drugače, kot v resnici so. Splet omogoča, da posameznik skrije svojo pravo podobo in se predstavi kot nekdo drug. Od tod je le še korak do spolnega nadlegovanja, zato morajo paziti, da nikoli ne pošiljajo svojih fotografij in video posnetkov, na katerih so pomanjkljivo oblečeni ali goli. Tudi fanti so lahko tarča ljudi z nečednimi nameni.

Tudi internetni bonton

Na spletu se lahko hitro zgodi kraja identitete z namenom oblikovanja lažnega profila, objave žaljive slike ali komentarja ali izvedbe spletnega nakupa. Kraja identitete pomeni krajo osebnih podatkov, ki je kaznivo dejanje. Najstniki se bodo v e-učilnici seznanili, kako izbrisati žaljive slike ali komentarje iz svoje časovnice in prijaviti zlorabo, če jim nekdo vdre v osebni profil na facebooku. Ne nazadnje bodo izvedeli, da morajo spoštovati avtorske pravice – vse, kar vidijo na spletu, je last tistega, ki je vsebino ustvaril – in se držati spletnega bontona. Ta med drugim zapoveduje, da se na spletu držimo enakih pravil obnašanja kot v resničnem življenju. To, da sogovornika med klepetanjem ne gledamo v oči, naj nas ne zavede pri uporabi neprimernih izrazov.

V okviru projekta je na spletni strani internetna-samoobramba.si vzpostavljen tudi komunikacijski kanal za tiste, ki bi potrebovali nasvet za varno rabo interneta, in druge, ki so se z neprimernimi vsebinami že srečali ali so morda sami postali žrtve kaznivih dejanj na spletu. Uspešnost izobraževanja med otroci in mladostniki bodo izvajalci izobraževanja izmerili z anketnimi vprašalniki o poznavanju pasti interneta, potencialnih nevarnosti in zaščiti.

Prve vprašalnike so otrokom in mladostnikom poslali pred izobraževanjem, in jim jih bodo zopet neposredno ter mesec dni po njem. V analizo bodo vključili tudi dodatno kontrolno skupino otrok, ki ne bodo sodelovali pri izobraževanju, bodo pa izpolnili enake vprašalnike pred izobraževanjem in mesec dni po njem, s čimer bodo ugotovili stopnjo prenosa znanja med vrstniki.