Tiskane izdaje
Za Hansa Dietricha Genscherja, ministra za zunanje zadeve Nemčije med letoma 1974 in 1992 in nekdanjega podkanclerja, bi bil lahko usoden požar. Zagorelo je v njegovi stanovanjski hiši v Wachtbergu, južno od Bonna. Genscherja so zaradi lažje zastrupitve z dimom prepeljali v bolnišnico.
Sedeminosemdesetletnik je bil zgodaj zjutraj z ženo v savni, potem pa sta si privoščila zajtrk. Okoli osme ure sta zaslišala dimni alarm in obvestila gasilce. Ogenj so imeli kmalu pod nadzorom. Prvi izsledki preiskave so pokazali, da bi ga bila lahko povzročila tehnična okvara v savni.
Genscher, ki je leta 2012 prestal težjo srčno operacijo, se je po dogodku počutil dobro. V bolnišnico ni hotel, češ da je imel težave z dihanjem že prej, a je upošteval nasvet zdravnikov. Je pa tega dne policija obravnavala še en dogodek: Genscherjeva hči, ki živi v bližini, je čutila, da jo zasleduje vsiljivi reporter.
Genscher je bil na čelu nemške zunanje politike polnih osemnajst let. V tem obdobju je Nemčija, ki se je v času, ko je postal minister, otepala z bremeni druge svetovne vojne in razdeljenostjo na vzhodni in zahodni del, tudi na zunanjepolitičnem področju postala polnoletna.
Pedantni Nemci so izračunali: Genscher je bil do 17. maja 1992, ko je prostovoljno odstopil in predal posle Klausu Kinklu, na čelu zunanjega ministrstva natanko 6575 dni.
Njegovi biografi so tudi pojasnili, zakaj se ga je držal vzdevek potujoči minister: na poti je bil kar 1664 dni ali štiri leta, šest mesecev in tri tedne. Leta 1992 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »Za zasluge in osebni prispevek k vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki pripomorejo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju Republike Slovenije.«
