Zahodnega črnega nosoroga ni več na planetu

Zahodni črni nosorog je bil prejšnji mesec razglašen za izumrlega, potem ko od leta 2006 niso opazili niti enega. Krivec je človeški pohlep. Žival, ki je tisočletja bivala v južnem delu Afrike, je bila žrtev krivolova, saj imajo njeni rogovi zaradi vraževerja v nekaterih državah mistične razsežnosti.

V nekaterih azijskih državah rogovi simbolizirajo bogastvo, uporabljajo se tudi v tradicionalni kitajski medicini za razstrupljevanje telesa, z njimi pa naj bi zdravili celo raka. Najbolj so iskani v Vietnamu, tudi za nekaj tako banalnega, kot je prebolevanje mačka po pijančevanju.

Novo poročilo mednarodnega združenja za ohranitev narave IUCN prinaša kar nekaj slabih novic. Ena najslabših je zagotovo dejstvo, da je v zahodni Afriki tudi uradno izumrl tamkajšnji črni nosorog. Prav tako je v osrednji Afriki verjetno že izumrla tudi podvrsta severnega belega nosoroga. Poleg tega smo lani izgubili še zadnjega javanskega nosoroga zunaj njegovega domačega otoka.

Rdeči seznam

Kljub naporom za njihovo ohranitev po zadnjih podatkih združenja IUCN izumrtje grozi kar 25 odstotkom vseh vrst sesalcev, posebno pozornost pa so pri posodobitvi rdečega seznama namenili nosorogom. Čeprav se število črnih in belih nosorogov zadnje čase povečuje, je nekaj podvrst še posebno ogroženih zaradi krivolova.

»Ljudje smo oskrbniki Zemlje, odgovorni smo za zaščito drugih vrst, s katerimi si delimo okolje,« pravi Simon Stuart, predsednik komisije za preživetje ogroženih vrst pri IUCN. »Položaj z izumrlimi vrstami nosorogov bi bil lahko drugačen, če bi dosledno izvajali priporočena merila za njihovo zaščito. Ta morajo zdaj postati še strožja, posebno pozornost pa moramo nameniti upravljanju naravnih habitatov nosorogov, da bi se s tem izboljšalo njihovo razmnoževanje, kar bi preprečilo izumrtje.«

Nič dobrega se ne godi niti belim nosorogom, ki so ena izmed petih za zdaj še obstoječih vrst. Južnih belih nosorogov so konec leta 2007 našteli 17.480, medtem ko je severni beli nosorog, ki velja za najbolj družabnega med vsemi, veliko bolj ogrožen. Na svetu naj bi jih bilo le še dvanajst, od tega jih osem živi v živalskih vrtovih na Češkem in v ameriškem San Diegu, le štirje pa naj bi bili še sposobni za razmnoževanje. Štirih severnih belih nosorogov, ki naj bi živeli v afriški divjini, niso opazili že od leta 2006, zato vrsta velja za izumrlo v divjini.

Prav zato so se pristojni v češkem živalskem vrtu Dvůr Králové odločili, da bodo štiri severne bele nosoroge od šestih, ki bivajo pri njih in so še godni za ploditev, preselili v rezervat Ol Pejeta v Keniji, saj si želijo ohraniti to čudovito živalsko vrsto. Za bele nosoroge pravzaprav sploh ni značilna bela barva, ampak širina njihovih ust. Prav zato strokovnjaki domnevajo, da je pri njihovem poimenovanju nastal nesporazum v prevodu iz nizozemščine v angleščino, saj nizozemska beseda wijd pomeni širok, britanski naseljenci na jugu Afrike pa so besedo najbrž napačno prevedli kot white, kar pomeni bel.

Nenasitni črni trg

Za kritično zmanjšano populacijo nosorogov je krivo več okoliščin, vojna in izguba habitata v Afriki, seveda pa so na udaru tudi zaradi lovcev. Krivolov se izvaja predvsem na lokacijah, kjer ni bilo mogoče poskrbeti za varovanje ogroženih živali. »Predstavljajte si žival, ki naokoli hodi z zlatim rogom – takšna je vrednost nosorogovih rogov, zato potrebujejo izjemno veliko varovanja,« poudari Simon Stuart.

»Med premožnimi vietnamskimi elitami in poslovneži so nosorogovi rogovi postali priljubljeno in prestižno darilo,« pojasnjuje Tom Milliken iz organizacije Traffic, ki spremlja nelegalno trgovino z zaščitenimi živalskimi vrstami. Nosorogovi rogovi so postali najdražja nelegalna surovina na svetu. Za kilogram roga morajo kupci na črnem trgu odšteti približno 50.000 evrov, kar je 10.000 evrov več, kot je vreden kilogram zlata.

Samo v Južni Afriki so letos krivolovci pobili že 341 nosorogov, kar je več kot v celotnem lanskem letu, ko jih je pod streli krivolovcev padlo 333. Med njimi je bilo 19 kritično ogroženih črnih nosorogov. Povečanje nelegalnega odstrela nosorogov pripisujejo predvsem vse večjemu povpraševanju po njihovih rogovih v Vietnamu, kjer cveti tudi trgovina z drugimi ogroženimi živalskimi vrstami. »Njihovo prepričanje, da nosorogov rog zdravi raka, je zagotovo zapečatil usodo zadnjega javanskega nosoroga v Vietnamu,« je prepričana dr. Christy Williams, strokovnjakinja za nosoroge pri organizaciji WWF. »Enako prepričanje zdaj ogroža tudi druge populacije nosorogov v Afriki in južni Aziji.«

Največ krivolova na nosoroge so pričakovano opazili v Južni Afriki, saj tam prebivajo najbolj množične populacije te vrste na svetu. Zaradi tega so južnoafriške oblasti okrepile delo varnostnih organov. Največ pobojev nosorogov je bilo v preteklem letu v nacionalnem parku Kruger, kjer jih je življenje izgubilo 252. Park, ki se razprostira na več kot 7000 kvadratnih miljah, zdaj varuje 500 čuvajev, ki se jim bo kmalu pridružilo še 150 novih.

Južnoafriške oblasti so lani aretirale 232 krivolovcev, obsojenih je bilo več kot pretekla leta, hkrati pa so se povišale kazni za krivolov in tihotapljenje. Pred kratkim je na problematiko krivolova nosorogov opozoril tudi Južnoafričan Mark Warren, ki je s preprostim posnetkom pokazal grozljivo statistiko populacije. Njegov klic na pomoč si je na youtubu ogledalo že več kot 270.000 ljudi.

Nelegalno trgovino z nosorogovimi rogovi so prevzele kriminalne združbe. Pri krivolovu in tihotapljenju uporabljajo sofisticirano tehnologijo, ki jo varnostni organi težko dohajajo. Zadnja leta krivolovci nosoroge večinoma ustrelijo s pomirjevali, saj tako čuvaji ne slišijo strela, nato pa z mačetami še živi živali odrežejo rog in jo pustijo, da v agoniji izkrvavi do smrti.

Zaradi vse močnejše zaščite nosorogov v nacionalnih parkih Južne Afrike kriminalne združbe zdaj svoje aktivnosti usmerjajo v druge države, kjer zaščita ogroženih živali še ni tako močna. »Na udaru bi se tako lahko znašle predvsem azijske države,« opozarjajo strokovnjaki iz organizacije WWF. Pri tem ni zanemarljiv podatek, da je javanskih nosorogov v naravi le še približno 50, sumatrskih manj kot 200 in indijskih slabih 3000.

Kljub slabim novicam za veliko podvrst nosorogov nova ocena stanja živalskih vrst prinaša tudi nekaj zgodb o uspehu. Ena takšnih je zgodba južnih belih nosorogov, ki jih je bilo konec 19. stoletja manj kot deset. Danes populacijo v naravi ocenjujejo na skoraj 20.000 živali.