Možgani - zakladnica vsega, kar nas dela človeške

Prihodnje tri mesece, od 15. maja do 24. avgusta, bodo Ljubljano zasedli Možgani. Razstava Ameriškega naravoslovnega muzeja predstavlja interaktivno pojedino za čute, ki jemlje sapo in hkrati spodbuja. Obiskovalci bodo videli, kaj se skriva v njihovih glavah in se poučili, zakaj je skrb za zdrave možgane tako zelo pomembna.

V Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča je ameriška strokovno-tehnična ekipa že med prvomajskimi prazniki začela postavljati razstavo Možgani – zgodba od znotraj, ki so jo leta 2009 premierno odprli v New Yorku, dve leti pozneje pa so jo poslali na turnejo. V Ljubljano so jo s konvojem tovornjakov pripeljali iz Milana. Pri nas bo sklenila evropsko turnejo, zato organizatorji pričakujejo tudi precejšen obisk iz tujine.

Doc. dr. Blaž Koritnik iz Slovenskega društva za nevroznanost, ki je poskrbelo za strokovno ozadje ljubljanske razstave, je povedal: »Slab kilogram in pol sivkasto-rjavega tkiva ni videti prav nič fascinantno. Povsem drugače pa je, ko se spustimo pod površino, na mikroskopsko raven, in ko začnemo opazovati kompleksnost, ki se tam skriva. Možgani so čudovita reč, ko so zdravi. Nevrološke in psihiatrične bolezni so so zelo pogoste, po najnovejših podatkih tretjina Evropejcev trpi zaradi bolezni možganov. Zanje je treba skrbeti vsaj tako kot za druge dele telesa.«

Razstava je opremeljena z nazornimi ilustracijami, dinamičnimi možganskimi posnetki, igrami za razgibavanje naših miselnih zmogljivosti in interaktivnimi nalogami, ki so zabavne in poučne za obiskovalce vseh starosti. »To razstavo vidim kot otvoritveno zabavo možganov 21. stoletja,« je dejal glavni kurator Rob DeSalle, ki vodi raziskave na Sacklerjevem inštitutu za primerjalno genomiko. »Mislim, da bodo obiskovalci očarani nad spoznanjem, kako zapleten organ je to. Spremeni se z vsako najmanjšo informacijo, ki jo sprejme. Zanimivi podatki bodo vsakomur razgibali možgane.«

Izjemni organ

Čeprav so možgani tako majhen organ in so sestavljeni večinoma iz vode, lahko zložijo simfonijo, izdelajo načrt za letalski motor ali napovedo pot planeta po njegovi orbiti. Vsako sekundo lahko en sam nevron v možganih odpošlje do tisoč signalov, ki švigajo po telesu s hitrostjo do 400 kilometrov na uro. Nekateri segajo od hrbtenjače vse do prstov na nogah in so lahko tudi daljši od enega metra. Vsak nevron se lahko poveže z vsaj tisoč drugimi, zato je v možganih enega človeka najmanj sto bilijonov povezav.

»Človeški možgani so najbolj zapletena in fascinantna biološka struktura, kar jih poznamo, in navdušeni smo, da na razstavi lahko raziskujemo tako različne vidike,« je poudarila Ellen V. Futter, predsednica Ameriškega naravoslovnega muzeja. »Nazorno lahko vidimo, kako delujejo in zakaj so tako posebni, saj dobimo vpogled v nevroznanost, eno najbolj zanimivih in obetavnih znanstvenih področij v tem času. Obiskovalci razstave bodo izvedeli, kaj se obeta našim možganom v prihodnosti, pa tudi sicer bodo odšli obogateni s pogledom na ta izjemni organ, zakladnico vsega, kar nas dela človeške.«

Ljudje spdamo v skupino primatov, ki jih imenujemo človečnjaki. V zadnjih dveh milijonih let se je velikost naših možganov postopoma postala trikrat večja, možganska skorja, kjer potekajo zapleteni miselni procesi, pa je postala tolikšna, da mora biti vsa nagubana, sicer zanjo v lobanji ne bi bilo dovolj prostora.

Prav možgani so ključ do inteligence, vendar v njih ni posebnega področja zanjo. Odvisna je od tega, kako hitro predelujemo podatke, od spomina, empatije, ustvarjalnosti in do sposobnosti, da vse to povežemo. Nekatere zmožnosti imamo že zapisane v DNK. Toda možgane oblikujejo tudi izkušnje, torej je pomembna interakcija med geni in okoljem. Zadnjega pa zaznamuje naša medsebojna komunikacija.

Za razumevanje govora drugih in za besedno izražanje je specializiranih več delov v možganih. Območja za jezik se nahajajo tako v levi kot v desni polobli. Pri večini ljudi se leva ukvarja z dobesednim pomenom besed, desna pa z njihovimi bolj pretanjenimi odtenki, kot so ton glasu, prispodobe, humor in sarkazem. Posnetki možganov jasno kažejo tudi to, da učenje drugega jezika pri otrocih in odraslih ne poteka enako. Otroci ga obdelujejo v istem delu možganov kot prvega, odrasli pa drugje, zaradi česar utegne biti učenje novega jezika zanje težje, čeprav je znano, da večina ljudi lahko obdrži v možganih šest ali sedem stvari hkrati.

Nenehne spremembe

Pred rojstvom se otrokove možganske celice hitro množijo. Prvih pet mesecev v maternici nastane vsako minuto povprečno pol milijona nevronov. V otroštvu rastejo tako, da iz njih poganjajo vejice, ki delajo več povezav, kot jih bodo možgani sploh kdaj potrebovali. Med odraščanjem se povezave, ki jih mladostnik pogosto uporablja, krepijo, neuporabljene pa usahnejo. Z odraslostjo možgani dozorijo, nikoli pa se ne prenehajo spreminjati. Na to vplivajo vse naše dejavnosti, vsaka izkušnja pusti v njih svoj pečat. Po vrhuncu možganskega delovanja, med 20. in 30. letom, se začne število živčnih povezav postopoma zmanjševati in sčasoma postane človeški spomin manj zanesljiv. Raziskave kažejo, da bodo naši možgani ostali zdravi dlje, če jih bomo zaposlovali z umsko dejavnostjo in telesno vadbo.

»Razstava je kombinacija muzejskih raziskav, ki so usmerjene na dosedanji razvoj možganov, ter najnovejšega razmaha tehnologij, ki omogočajo znanstvenikom globlje razumevanje kemičnih procesov v možganih in njihovih funkcij,« je povedal Michael Novacek iz Ameriškega naravoslovnega muzeja. »Tako na primer pokažemo, kako lahko nekatere osnovne elemente človeških možganov, kot je limbični sistem, ki omogoča komunikacijo in socialno vedenje, najdemo tudi pri drugih sesalcih.«

Slikanje možganov s funkcijsko magnetno resonanco je v zadnjih dveh desetletjih v proučevanje vneslo revolucionarne spremembe. Zdravniki že lahko aktivirajo ali pa deaktivirajo nekatere dele možganov, tako da kirurško vstavijo vanje žico, po kateri pošiljajo električne impulze. To metodo so uporabili za zdravljenje pri več kot 80.000 ljudeh s parkinsonovo boleznijo, z njo pa zdravijo tudi obsesivno-kompulzivno motnjo. Z močnimi magneti lahko stimulirajo možgane elektronsko, brez kirurškega posega in ne da bi se sploh neposredno dotikali nevronov. Nove tehnologije bodo omogočale, da bomo lahko še bolj vplivali na svoje možgane. Lahko jih bomo popravili, če bo šlo kaj narobe, lahko jih bomo celo izboljšali, če se bomo tako odločili.

Prireditelji razstave obiskovalcem svetujejo, naj si za ogled rezervirajo dobro uro časa. Zasnovana je tako, da ne potrebujejo posebnega vodstva, če pa ga bodo želeli, bo na voljo ob sobotah in nedeljah ob 10., 12., 14. in 16. uri za doplačilo treh evrov. Odprta bo vse dni v tednu od 9. do 20. ure. Redna vstopnica za odraslega bo stala 15 evrov, za študente, dijake in otroke deset, šolske skupine pa si bodo razstavo lahko ogledale po 8,5 evra na osebo.