Tiskane izdaje
Zdravila, s katerimi pri ljudeh zdravijo tesnobo, najdejo pot tudi v odpadne vode, te pa po kanalizacijskih kanalih v reke, jezera in morja. Švedski znanstveniki so ugotovili, da zaradi njih ribe postajajo vse bolj predrzne in nedružabne, to pa sčasoma lahko vpliva na vso vodno floro in favno ter prinese resne ekološke posledice.
Ekolog Tomas Brodin je pojasnil, da so na švedski univerzi Umea proučevali ribe, ki so bile izpostavljene koncentraciji zdravil, kot jo je moč najti v odpadnih vodah gosto naseljenih območij na Švedskem. Pri tem so ugotovili, da so ostriži, ki so bili izpostavljeni pomirjevalu oxazepam, ki se, kot mnoga druga zdravila, izločijo skozi človeško telo, jedli hitreje, postali drznejši, asocialni, pogosteje so zapuščali jate in napadali na lastno pest.
»Običajno so ostriži sramežljivi in lovijo v jatah. To je znana strategija za njihovo preživetje in rast,« je povedal Brodin. Dodal je, da so ostriži, ki so plavali v bazenih z dodanim oxazepamom postali bistveno bolj predrzni, zaradi česar so strokovnjaki že izrazili bojazen, da bi to lahko porušilo naravno ekološko ravnovesje.
Tomas Brodin je še opozoril: »V vodah, kjer ribe pojedo več kot običajno, to lahko vpliva na populacije različnih vrst, denimo tudi na povečano rast alg.« Glede na vedno večjo uporabo omenjenih zdravil, tako na Švedskem kot drugje po svetu, znanstveniki opozarjajo, da bi omenjene spremembe pri ribah lahko pomenile globalni problem. Vendar dodajajo, da je treba pred kakršnimi koli zaskrbljujočimi zaključki opraviti še več dodatnih raziskav.
Strokovnjak s področja kemije, Jerker Fick, je pred objavo omenjene raziskave v zadnji številki revije Science poudaril: »Problema ne moremo rešiti na način, da bi bolne ljudi prenehali zdraviti, pač pa mora znanost razviti tak sistem kanalizacije, ki bo zaustavil vplive zdravil, še preden bi postala nevarna za okolje.«
