Življenje plemenskih bikov

V Preski pri Medvodah že 50 let pripravljajo seme bikov za umetno osemenjevanje.

Objavljeno
06. junij 2012 17.06
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Ob sedmih zjutraj je trojica bikov, vsak s svojim spremljevalcem, mirno in tiho stala pred hlevom. V stojnici jih je potrpežljivo čakal privezan rjavi Parafin, zaradi mirnejše nravi in dobre zdržljivosti ta dan izbran za tistega, na katerega se bodo vzpenjali.

Bojan, veterinarski tehnik, je z umetno vagino, ki ima na koncu epruveto, v kateri se zbira ejakulat, jemal bikom seme ob zaskoku. Ta rutina je trajala skoraj dve uri.

»Ali bodo skočili, sploh ni vprašanje. Vedno vsi skočijo!« mi je zagotovila Andreja, ki je občasno prigovarjala rjavemu Vinetuju, naj se ne vznemirja zaradi novinarskega firbca, medtem ko je njen kolega opravljal še zadnje čiščenje na Nicku, s 1225 kilogrami najtežjem lepotcu belgijske beloplave pasme.

No, pri rjavem Stilu je motivacija za skok trajala kakšno minuto dlje, zato mu je nekdo za spodbudo potiho zažvižgal... Tako se v osemenjevalnem centru na Preski dogaja vsak ponedeljek, torek in četrtek.

Superanaliza

»Danes so bili na vrsti še Gowi, Potzi, Wanily, Pross, Dodi, Fidelio, Sopran, Vosek...« sta v laboratoriju naštevali Tanja, inženirka zootehnike, in Tjaša, dr. veterinarske medicine, ki sta morali čim hitreje oceniti ejakulat. Morali sta biti pozorni na odstopanja v barvi, vonju in prisotnosti primesi (nečistoče, kri, urin, voda …).

»Sledi mikroskopski pregled, s katerim ocenimo kakovost semena, ali ima potrebnih 60 odstotkov progresivno gibljivih semenčic. Seme nato čez deset minut razredčimo, ga najpozneje 90 minut po odvzemu še enkrat ocenimo in zapakiramo v slamice za umetno osemenjevanje. Te počasi ohlajamo in nazadnje konzerviramo z zamrzovanjem v tekočem dušiku pri minus 196 stopinjah Celzija.«

»Končni proizvod je slamica oziroma doza za osemenjevanje, v kateri mora biti najmanj deset milijonov pravilno gibljivih semenčic. Ali je seme, ki ima neomejen rok uporabe, če se hrani pri minus 196 stopinjah Celzija in se odtaja le enkrat, ustrezno ali ne, se znova ocenjuje po postopku zamrzovanja. Glede kakovosti semena za umetno osemenjevanje krav so pri nas strogi predpisi. Vse z namenom, da je čim večji delež umetno osemenjenih krav čim prej brejih. Idealno bi bilo že po prvi osemenitvi, vendar v praksi ni tako. Na uspešno osemenitev vpliva veliko faktorjev in trudimo se, da je seme kakovostno in da ni vzrok za neplodnost krav,« je povedal mag. Janez Kunc, dr. vet. med., pod čigar budnim očesom poteka delo na Osemenjevalnem centru Preska.

Sicer pa mora seme, zapakirano v slamice, najprej za najmanj 30 dni v karanteno. Če bi biki medtem zboleli, bi ga še pravočasno izločili. Če so rezultati superanalize Nacionalnega veterinarskega inštituta pozitivni, gre seme v prodajo ali v skladišče.

Posebna dieta

Osemenjevalni center Preska pri Medvodah v okviru Kmetijskega gozdarskega zavoda Ljubljana že 50 let pripravlja seme bikov za umetno osemenjevanje. V njem je zdaj 13 zaposlenih, od teh štirje delajo v hlevu, drugi v laboratoriju, distribuciji in prodaji.

Center ima večino od 32 hektarov površin za pridelavo lastne krme za 51 bikov rjave in črnobele pasme (za mleko) ter mesne pasme charolais, limousin in belgijske beloplave pasme v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč.

Biki so stari od leta in pol do deset let, »najboljša bikovska leta« za seme so od dve do pet let, drugače kot pri naravnem pripustu, pri katerem uporabijo bike v starosti od leta in pol do dveh let in pol. Pozneje so največkrat pretežki in preveč agresivni.

Naši biki so potomci najboljših slovenskih krav in najboljših svetovnih plemenjakov, se pohvalijo v Preski. Prehrana pri plemenskih bikih je nekoliko drugačna kot na klasični kmetiji, saj silažne koruze ne uporabljajo, kajti biki bi bili prehitro pretežki, imeli bi še večje težave z nogami, njihov libido bi bil slabši in slabša bi bila kakovost semena.

»Naše živali imajo posebno dieto, osnovni obrok je seno, dodanih je nekaj otave, beljakovin, vitaminov, mineralov. Zaradi tega so pravi manekeni,« pritrdi sogovornik in doda, da bi se v nasprotnem primeru vse napake takoj pokazale pri proizvodnji semena. V Sloveniji sta osemenjevalni središči še na Ptuju in v Murski Soboti, vendar zgolj s svetlolisasto oziroma simentalsko pasmo.

Na dan odvzema semena so oskrbovalci v hlevu že ob pol šestih. Živalim dajo jesti in jih očistijo. Ko zunanja temperatura pade pod pet stopinj, jim seme jemljejo v dvorani na drugi strani dvorišča.

No, v ponedeljek so v tej dvorani v stojnici malo po deveti zjutraj začeli frizirati Rika. Izbran je bil, da bo poziral za fotografa. Pred fotografiranjem za plakat pa mora biti videz seveda popoln. »To striženje po celem telesu utegne trajati kar dolgo,« je pripomnila Tjaša, ki je skozi okno laboratorija občasno pogledovala proti privezanemu biku.

»Na samo razstavo pa ne bo šel. Če bi šel, se ne bi smel vrniti k nam zaradi možnosti okužbe. To bi bilo za center katastrofalno... Ko od posameznega bika pridobimo želeno količino semena, ga izločimo. Potem gredo najpogosteje v klavnico. Vedeti morate, da biki, v nasprotju s konji, ki zadnje čase lahko bivajo v tako imenovanih penzionih, te možnosti nimajo. So le gospodarske živali,« je poudaril Kunc.

Stroga selekcija

Vse, kar počno z biki, se beleži v tako imenovani dnevni protokol in tako je mogoča sledljivost. Na vsaki slamici, ob dneh odvzema jih pripravijo tudi do 5000, je zapisana številka, iz katere se da razbrati, kdaj je bilo seme odvzeto in zamrznjeno.

In kako bik pride v osemenjevalni center? Strokovni tajnik pri rejski organizaciji za posamezno pasmo vsako leto glede na načrtovano proizvodnjo odbere od 100 do 200 najboljših in najlepših krav in te dobijo status bikovskih mater. Ustrezati morajo visokim merilom tako po konstituciji kot tudi obliki, imeti morajo odlične lastnosti vimena, primerne noge in parklje, hrbtno linijo, nagib križa.

Te elitne bikovske matere nato osemenijo s semenom elitnih uvoženih bikov. Če se rodi bikec, ga takoj označijo in pregledajo: če ustreza, gre v vzrejališče mladih bikov.

Tam strokovna komisija odloči, ali je primeren za osemenjevalni center, za naravni pripust ali pa naj se izloči. To je stroga selekcija in le najboljše pripeljejo v Presko. Tu najprej dobijo status mladega bika in njihovo seme uporabljajo za osemenjevanje krav po prvi telitvi.

Skozi ocenjevanje potomcev pa se testiranje bika nadaljuje. Če čakajoči bik prenaša želene plemenske lastnosti v večjem deležu, kot je povprečje, je testiranje pozitivno. Če pa so potomci slabši od povprečja, ne dobi statusa testiranega bika, njegovo seme pa se zavrže.

Na leto pripeljejo v Presko od 12 do 16 bikcev posamezne pasme, a so zaradi strogih kriterijev morda le trije pozitivno ocenjeni. Sicer pa imajo zdaj v Preski še dva uvožena bika, tako imenovane mesne pasme. Eden od njiju je že omenjeni osemletni Nicko belgijske beloplave pasme. Zaradi genske mutacije ima ta pasma dvojno omišičenost in s tem večjo prirejo mesa.

Nicko pa izstopa še po nečem. Zaradi izrazito mirne nravi ga edinega samega spustijo na bližnji ograjeni pašnik. Vsi brez izjeme pa morajo v Preski imeti rinke.

»Brez njih so premočni. Delavci morajo biti v hlevu, čeprav so zelo navajeni nanje in poznajo njihove muhe, vedno previdni pri privezovanju in odvezovanju in po pravilih morata biti v bližini po dva skupaj. Vsak teden jih vodijo na skok, trikrat v dopoldanskem času jim čistijo hlev, krmijo jih vedno spredaj. Zanje skrbijo po ustaljeni rutini in ta jih pomirja,« poudarja magister Kunc, ki preški center vodi leto in pol; prej je 12 delal let na fakulteti na kliniki za reprodukcijo in štiri leta kot terenski veterinar.

V Preski na leto proizvedejo do 350.000 odmerkov semena, prodajo pa jih od 100.000 do 150.000. Količina prodanega semena je manjša zaradi proizvodnje semena čakajočih bikov. Njihovo seme jemljejo in shranjujejo ter čakajo teste, ali bodo pozitivno ocenjeni, v generaciji pa je nato takih le do deset odstotkov. Presežke poskušajo prodati tudi v tujino.

Sicer pa je statistika neusmiljena: v Sloveniji vsak dan tri kmetije opustijo živinorejo. Padec staleža živali se pozna zlasti pri rjavi pasmi. Medtem ko se število rejcev mlečnih pasem zmanjšuje, pa tisti, ki se načrtno preživljajo samo s proizvodnjo mleka, število živali povečujejo.

Na vprašanje, ali je incest napaka, nam Kunc pritrdi. Za to, da ni parjenja v sorodu, morajo poskrbeti tudi rejci sami. Sicer pa je v Sloveniji teh primerov malo, saj je le redkokateri bik mlečne pasme toliko časa v uporabi, da je na razpolago za osemenjevanje hčera.

Večja možnost je pri osemenjevanju z mesnimi pasmami, saj se ti biki v glavnem uporabljajo za gospodarsko križanje in so na centru dalj časa. Najbolj zanesljiva je osemenitev s semenom mladih bikov, pa še tu je treba biti pozoren, saj je lahko krava, ki jo želimo osemeniti, najmanj polsestra.