Rodnost leze navzgor, a ne dovolj hitro

Ljubljana – Evropejci živijo vse dlje in bolj zdravo, število prebivalcev, starejših od 60 let, se v Evropski uniji (EU) vsako leto poveča za več kot dva milijona. Leta 2060 bo v EU že dobrih 12 odstotkov starejših od 80 let, zdaj pa jih je komaj štiri odstotke. To so podatki in napovedi demografskega poročila, ki sta ga evropska komisija in Eurostat objavila včeraj.

Med spodbudnimi novicami v dokumentu, ki ga objavljajo vsaki dve leti, je podatek, da se v večini držav stare celine rodnost povečuje, a je še precej pod ravnjo, ki bi zagotavljala obnavljanje prebivalstva. V sedemindvajseterici je leta 2009 na svet prijokalo pet milijonov dojenčkov. Rodnost, ki je povsod drastično padla v 80. letih, počasi, a vztrajno raste v vseh članicah, razen v Luksemburgu, na Malti in na Portugalskem.

Leta 2003 je Evropejka v povprečju rodila 1,45 otroka, lani 1,6. Največjo rast v tem obdobju so imeli v Bolgariji (z 1,23 otroka na 1,57), Sloveniji (z 1,2 na 1,53) in na Češkem (z 1,18 na 1,49), še vedno pa imajo največ otrok Irke (2,07), Francozinje (2) in Britanke (1,96), najmanj pa Latvijke (1,31), Madžarke, Portugalke (1,32) in Nemke (1,36). Kot zanimivost so analitiki opozorili, da imajo v državah, kjer je manj porok in več ločitev in se ženske za potomce odločajo starejše, praviloma večjo rast rodnosti.

Da bi se prebivalstvo EU obnavljalo, bi ženske morale v povprečju roditi 2,1 otroka. Po sedanji stopnji rodnosti se bo prebivalstvo celine začelo zmanjševati med letoma 2050 in 2060. V Bolgariji, Litvi, Latviji in Romuniji se zaradi negativnega naravnega prirastka in migracij v tujino že zdaj.

Tudi družine se spreminjajo. Štiri sklenjene zakonske zveze od desetih gredo narazen, več kot tretjina novorojenčkov pa se rodi neporočenim staršem. Takih je, denimo, v Estoniji kar tri petine, v Grčiji pa sedem odstotkov. V Romuniji in Litvi je vsako leto šest porok na 1000 prebivalcev, v Sloveniji le malo več kot tri. V Belgiji imajo tri ločitve na 1000 prebivalcev, v Italiji in na Irskem pa, najbrž predvsem zaradi specifične zakonodaje, manj kot eno.

Dvajset milijonov prišlekov

Po poročilu evropske komisije so migracije od nekdaj pomembno vplivale na velikost in sestavo evropskega prebivalstva. Če ne bi bilo priseljevanja, bi v Nemčiji in Franciji živelo po deset milijonov manj ljudi, po drugi strani pa bi bila Portugalska dva milijona večja.

Boljše življenje v EU vsako leto išče od enega do dva milijona moških in žensk iz tako imenovanih tretjih držav. Od približno pol milijarde živečih v EU je dobrih 20 milijonov tujcev, okoli 12 milijonov pa je državljanov EU, ki bivajo v drugi članici. Kar štiri petine prišlekov je za svoj cilj izbralo eno od naslednjih petih članic EU: Nemčijo (7,1 milijona), Španijo (5,7), Veliko Britanijo (4,4), Italijo (4,2) in Francijo (3,8); največji delež tujcev pa imajo v Luksemburgu (43 odstotkov), na Cipru (16 odstotkov), v Španiji (12) in Avstriji (11).

Z razmahom gospodarske krize se je tok migracij v EU od zunaj večinoma precej zmanjšal, analitiki pa opažajo, da je več mobilnosti znotraj EU: »s trebuhom za kruhom« odhajajo visoko izobraženi mladi, ki pa se z novimi izkušnjami razmeroma kmalu vračajo domov.

V Sloveniji je otrok več, a še premalo

Evropska komisija in evropski statistični urad Eurostat poročata, da se rodnost v večini evropskih držav povečuje, a še ne dosega ravni, ki zagotavlja obnavljanje prebivalstva. Leta 2003 je Evropejka v povprečju rodila 1,45 otroka, lani 1,6 – v Sloveniji se je povprečje v tem času povečalo z 1,2 na 1,53 otroka. Po podatkih slovenskega statističnega urada je bil v Sloveniji naravni prirast v tretjem četrletju leta 2010 dvakrat višji kot v drugem četrtletju.

Statistiki poročajo, da se v tretjem četrtletju leta običajno rodi največ otrok, umre pa običajno najmanj ljudi. Tako se je v tretjem četrtletju prejšnjega leta v Sloveniji rodilo 468 otrok več in umrlo 133 prebivalcev manj kot v drugem četrtletju prejšnjega leta. Naravni prirast na 1000 prebivalcev je znašal 2,3 – to je toliko kot v prvi polovici leta 2010 skupaj ali dvakrat toliko kot v drugem četrtletju.

***
Povprečna pričakovana življenjska doba v EU je za moške 76,4 leta in za ženske 82,4 leta, pri tem pa so razlike med članicami precejšnje: Španci, Francozi, Italijani in Švedi dočakajo skoraj 80 let, njihove rojakinje še dobrih pet let več, Litovci in Latvijci pa niti 69 let. Slovenke so z 82,7 leta malenkost nad povprečjem, Slovenci pa malo pod s 75,9 leta. V prihodnosti se bo skokovito povečal delež starejših od 80 let, ki zdaj predstavljajo štiri odstotke prebivalstva, do leta 2060 pa jih bo 12 odstotkov. Njihov delež bo največji v Italiji, najmanjši pa v Luksemburgu in Veliki Britaniji.