Spremembe tudi pri Wikipediji?

Wikipediji grozijo protesti množice uporabnikov, ki redno prispevajo k oblikovanju in urejanju te najbolj priljubljene in brezplačne spletne enciklopedije na svetu. Njen ustanovitelj Jimmy Wales je namreč predlagal, da bi objavo prispevkov uporabnikov odslej odobravala ekipa urednikov, da se ne bi ponavljale neprijetnosti, kakršni sta bili neresnični poročili o smrti uglednih ameriških senatorjev Edwarda Kennedyja in Roberta Byrda.

To bi bila radikalna sprememba za Wikipedijo, ki je doslej slovela po izjemni hitrosti, saj bi uredniško preverjanje podatkov močno upočasnilo postopek objave prispevkov uporabnikov. Jimmy Wales po pisanju tiskovnih agencij trdi, da bi tako pridobili pri točnosti in objektivnosti, še posebej pri prispevkih o še živečih ljudeh, saj je bila Wikipedija doslej pogosto tarča kritik, da je pristranska, ker je lahko skoraj vsakdo napisal, kar je hotel.

V Wikipediji se je tako na strani senatorja Edwarda Kennedyja, ki ima maligni možganski tumor, znašel podatek, da je senator med nastopnim govorom novega ameriškega predsednika Baracka Obame 20. januarja doživel napad krčev in da je umrl kmalu zatem, ko so ga odpeljali z invalidskim vozičkom, poroča britanski časnik Independent. Mediji so pozneje objavili sporočilo njegovih zdravnikov, češ da je bil samo preutrujen. Podobna napaka se je zgodila na strani senatorja Roberta Byrda.

Čeprav sta bili obe napaki popravljeni že v nekaj minutah, želi Wales zdaj doseči, da bi prispevek novega ali neznanega uporabnika preveril in odobril urednik. Toda nekateri uredniki se bojijo, da bi to silno zapletlo delovni proces. Na nemški strani Wikipedije že od lanske pomladi deluje podoben sistem preverjanja, zaradi česar je po besedah kritikov spletna enciklopedija izgubila nekdanji sloves glede hitrosti in učinkovitosti, saj so tamkajšnji uredniki sklenili, da sprememb ne bodo objavljali prej kakor v treh tednih, to pa se Walesu za angleško različico zdi nesprejemljivo.

Kakor je pokazala spletna raziskava, šest desetin uporabnikov Wikipedije podpira zamisel, da bi zadevo najprej preizkusili; to se bo zgodilo menda že v prihodnjih tednih. Toda marsikdo se boji, da bi to na koncu utegnilo ogroziti prihodnost priljubljene spletne enciklopedije, piše britanski Guardian. Kakor je na svoji uporabniški strani na Wikipediji zapisal Jake Wartenberg, ki podpira Walesovo zamisel, je največja težava to, da »predlog sicer ima večinsko podporo, vendar ni soglasja - to pa je bil doslej edini način, kako smo sprejemali odločitve«.

Čedalje več urednikov spletne enciklopedije, ki naknadno spremljajo spremembe prispevkov uporabnikov, nasprotuje morebitnemu novemu sistemu preverjanja, poimenovanem FlaggedRevs. Kakor je novinarjem Independenta dejal eden izmed urednikov, se mu zdi »klečeplazenje pred kritikami medijev zgrešeno. Naša prihodnost je odvisna od tistih uporabnikov Wikipedije, ki naletijo na neki članek, ga popravijo in postanejo 'odvisni'. FlaggedRevs ta proces močno ovirajo.« Jimmy Wales je pozval nasprotnike predvidenih ukrepov, naj v enem tednu pripravijo alternativne predloge, o katerih bi lahko glasovali že dva tedna pozneje.

Kakor opozarja Guardian, to ne bodo prve velike spremembe za Wikipedijo. Leta 2005 so se pri spletni enciklopediji namreč odločili, da anonimnim uporabnikom ne bodo več dovolili ustvarjati novih prispevkov, da bi se tako izognili vandalizmu in kiberustrahovanju. Tudi tu je odločitev spremljala politika, saj je ugledni novinar in član ameriške demokratske stranke John Siegenthaler odkril, da je nekdo na Wikipediji objavil njegov življenjepis, v katerem ga je povezal z atentatom na Johna in Roberta Kennedyja. Wikipedija je poleg tega zaklenila vrsto spornih člankov, da bi preprečila dolgotrajne »uredniške vojne«.

Z novimi pooblastili za urednike se bo Wikipedija še bolj približala enciklopediji Britannici, ki je pred nedavnim predstavila novo spletno stran, na kateri bodo lahko svoje prispevke - ko bodo podatke natančno preverili uredniki Britannice - objavljali tudi uporabniki in ne le stalni sodelavci. Za to potezo so se odločili po nenehnih besednih spopadih z Wikipedijo, ki so se še posebej zaostrili po letu 2005, ko je britanska znanstvena revija Nature objavila raziskavo, ki je ugotovila, da sta obe enciklopediji pogosto primerljivi, kar se tiče točnosti - v nekaterih primerih je zmagala celo Wikipedija.