Drevesa, ki so se utapljala sredi riževega polja, so začela gniti in cikloni so jih zlahka podirali.

Ob prašni cesti, znani kot Avenija kruhovcev, rastejo do dvajset metrov visoka veličastna drevesa z mogočnimi debli in široko razraščenimi krošnjami. Ti velikani se zdijo nesmrtni, vendar so drevesa – nacionalni simboli Madagaskarja – še vedno živa le zato, ker so jih v zadnjem trenutku rešili pred utopitvijo. »Mlin za mletje sladkornega trsa je preusmerjal vodo na to območje, prebivalci pa so jo uporabljali za gojenje riža.

Kruhovci (baobabi) so rasli sredi riževih polj in njihova debla so bila vse leto pod vodo,« je povedal Anselme Tilahimena iz okoljevarstvene organizacije Fanamby. Drevesa, pogreznjena pod vodo, so začela gniti od znotraj. Debla so oslabela in približno dva kruhovca na leto so uničili cikloni.

Razmere so se za kruhovce začele izboljševati leta 2007, ko so 320 hektarov veliko ozemlje blizu mesta Morondava na zahodni obali razglasili za zaščiteno območje, na katerem organizacija Fanamby skrbi za 313 kruhovcev. Od takrat pristojne službe preprečujejo odtekanje vode na to območje.

Riževa polja so se posušila in nadomestilo jih je močvirje z vijolično-rožnatimi hijacintami. Otroci navdušeno veslajo naokoli, medtem ko njihove matere mečejo mreže v vodo in lovijo majhne ribe. Na območju živi približno 250 ljudi.

Skomine po rižu

»Po letu 2007 smo začeli kmetovati drugače: na suhih tleh gojimo arašide in zelenjavo,« je povedal Tilahimena. Vendar kmetje, ki že dolgo živijo v revščini, le stežka spreminjajo svoje navade. Zaradi vode, ki je pritekala od mlina, je bila zemlja rodovitnejša, zato so imeli riža v izobilju.

»Kruhovce je resda treba zaščititi, vendar z arašidi ne zaslužimo toliko kot nekoč,« je povedal 56-letni kmetovalec Vontana, ki je včasih gojil riž okoli visokih dreves. »Če bodo zgradili kanal, bom spet začel gojiti riž.«

Sedemkilometrski kanal, ki bo spet omogočal gojenje riža in ne bo ogrožal kruhovcev, že gradijo tako, da urejajo namakalni sistem na 187 hektarih zemlje zunaj zaščitenega območja.

Predstavniki organizacije Fanamby so prebivalce med drugim naučili kako izdelovati značilne lokalne predmete. Te lahko prodajajo približno 6000 turistom, kolikor jih vsako leto obišče to območje, da bi fotografirali veličastne kruhovce.

Nekatera drevesa so stara več sto let in dokazujejo, da so na Madagaskarju nekoč rasli gosti tropski gozdovi, nato pa so jih večino posekali, zato se je pokrajina spremenila v puščavo in je začelo primanjkovati vode.

S spominki do hiše in koz

V leseni prodajalni ob vhodu v park prodajajo osvežilne pijače in miniaturne modele kruhovcev iz palisandrovega lesa. Denar od prodaje prejmejo izdelovalci kipov in uprava območja. Mahotoeky Randrianirina, oče treh otrok, nekajkrat na teden prodaja izdelke, kadar ne obdeluje svojih polj, na katerih goji koruzo in sladek krompir.

»Zdaj znam že zelo spretno izdelati miniaturne kipe. Z njimi sem zaslužil toliko denarja, da sem lahko zgradil hišo in kupil več koz,« je povedal 28-letnik z nasmejanim obrazom.

Randrianirina upa, da se bo življenje njegove družine izboljšalo zaradi turističnega razvoja, vendar je prodajalna doslej edina zgradba na tem območju.

Predstavniki organizacije Fanamby in združenja vaščanov pa bi radi dolgoročno zagotovili, da bodo drevesa preživela. Zato na zaščitenem območju že sadijo nove kruhovce. AFP MADAGASCAR-BAOBAB 4 Na Aveniji kruhovcev rastejo do dvajset metrov visoka drevesa z veličastnimi krošnjami.