Ballenberg je veliko več kot le muzej na prostem

Švicarski skansen, kjer domače obrti v starinski vasi še živijo in kjer je mogoče marsikaj tudi okusiti in kupiti.

Objavljeno
04. junij 2013 13.13
Igor Fabjan, Trip
Igor Fabjan, Trip
»V prihodnosti ne načrtujemo postavitve novih hiš,« se je zadovoljno nasmehnil vodja marketinga Norbert Schmid. »Zadnjo, sušilnico kostanja, smo pripeljali lani iz italijanskega kantona Ticino. Zdaj pa se bomo raje bolj posvetili vsebini in poskusili v vsaki hiši predstaviti nekdanje lastnike, ki so živeli v njej. Sicer pa raje pohiti, do večera si gotovo ne boš mogel vsega ogledati!« me je dobrohotno napotil proti peščeni poti, ki je izginjala med drevjem.

Po njej sem vstopil v Ballenberg, muzej na prostem, kakršnega po prvem tovrstnem muzeju na Švedskem imenujemo tudi skansen.

Norbert je imel prav. Švicarski skansen je prevelik, da bi ga lahko spoznal v enem dnevu. Ballenberg se razprostira na velikem posestvu nedaleč stran od turistično priljubljenega Brienškega jezera v Bernskem kantonu. Tu so v nekaj desetletjih postavili več kot sto tradicionalnih starih hiš z vseh koncev Švice. Najstarejša, katere nastanek sega v leto 1336, prihaja iz pokrajine Schwyz. Ta je sicer svetovno znana po izdelavi švicarskih vojaških nožev, ki so danes predvsem nepogrešljiv spominek.

Suhe klobase in čokolada

V pretekli sezoni je Ballenberg obiskalo kar 266.000 ljudi, med katerimi je bilo dobrih dvajset odstotkov tujcev. S tem se uvršča med eno najbolje obiskanih švicarskih turističnih zanimivosti. Med obiskovalci je bilo že kar nekaj slavnih oseb, tudi Michael Schumacher in butanska kraljica. S prihodki od vstopnine in dodatnih dejavnosti pokrivajo večino stroškov muzeja, saj država prispeva le sedem odstotkov potrebnega denarja. Bolj radodarna je bila pri nakupu in prestavitvi starih hiš. Za te projekte je prispevala tretjino sredstev, tretjino je primaknil kanton, iz katerega so hišo pripeljali, preostanek pa muzej.

V Ballenbergu je redno zaposlenih štirideset ljudi, sezonsko pa še štirikrat toliko.

Hiše predstavljajo tradicionalne zaselke iz različnih kantonov. Večini objektov poskušajo vdihniti življenje in so tako veliko več kot le muzejski eksponati. V njih predstavljajo kar trideset tradicionalnih domačih obrti, prirejajo seminarje, razstave in večdnevne tečaje. Poleg tega na kmetijah tudi dejansko kmetujejo. Tako se lahko obiskovalci seznanijo s kmečkimi opravili, poljščinami in številnimi domačimi živalmi. Nad temi se seveda najbolj navdušujejo otroci. Organsko pridelane dobrote je mogoče okušati v eni izmed treh restavracij ali si jih kupiti v lično urejeni trgovini, ki je tudi urejena v stari leseni hiši.

»Največ povpraševanja je po suhih klobasah in čokoladi,« mimogrede namigne prodajalka, ki ob navalu skupine šolarjev žal ni utegnila povedati kaj več.

V starodobni lekarni sem izvedel marsikaj o zdravilnih rastlinah, ki uspevajo na švicarskih travnikih in tudi vrtovih. Te je mogoče še bolje spoznati na bližnjem zeliščnem vrtu. Ob nekaterih rastlinah so postavljene posebne posode, v katerih so shranjena eterična olja predstavljenih rastlin, in tako lahko njihovo aromo z vonjanjem res dobro spoznate.

Poleti dogajanje popestrijo še z nekaj gledališkimi predstavami, ki jih pripravijo kar na prostem.

Po stopinjah Sherlocka Holmesa

Zaselke, ki so raztreseni po travnikih in jasah, med seboj povezujejo široke makadamske poti. Razdalje so kar precejšnje, zato si mnogi z veseljem olajšajo pot s kočijo, ki za zmerno ceno prevaža utrujene radovedneže. Mnogi, še posebno družine, obisk muzeja združijo še s piknikom. Na privlačnih krajih so urejeni prostori z žari in kurišči ter pripravljenimi drvmi, ki jih obiskovalci lahko brezplačno uporabijo.

Švicarski skansen je za obiskovalce odprt od aprila do konca oktobra. A njegova vrata se nikoli čisto ne zaprejo. Zaposleni morajo tudi v preostalem delu leta poskrbeti za domače živali in opraviti nujna vzdrževalna dela.

Ballenberg je le ena izmed številnih atrakcij tega dela Švice. V okolici je vredno obiskati še Brienz, enega najslikovitejših švicarskih krajev z znano rezbarsko šolo, tamkajšnjo gorsko železnico, po kateri še vedno sopihajo parne lokomotive, hotel pravljičnega videza Giessbach, do katerega vozi najstarejša vzpenjača v Švici, in slapove Reichenbach, ob katerih je izgubil življenje slavni knjižni detektiv Sherlock Holmes. Njemu je v kraju Meiringen posvečen celo manjši muzej. Na drugi strani Brienškega jezera pa vabi eno najbolj znanih švicarskih turističnih središč Interlaken. In v njegovi okolici številni očaki, ki merijo blizu 4000 metrov, z Eigerjem na čelu. V bližini je tudi več znanih smučarskih središč, med njimi Wengen.