Tiskane izdaje
Ne samo pozimi, ko tu zaživi eno najprijetnejših slovenskih smučišč, tudi poleti je Vogel že kar nekaj časa postavljen na turistični zemljevid. Od spodnje postaje nihalke pa do Orlovih glav, ki so 1670 metrov nad morjem, se lahko - pa naj še tako pripeka - povzpneš v pičlih dvanajstih minutah. Za vzpon ni treba biti telesno posebej pripravljen, dovolj je že prgišče evrov za plačilo nihalke in sedežnice. Tistim, ki kondicijo imajo, pa ta na Voglu lahko pride zelo prav ne samo na že uveljavljenih hribovskih poteh, temveč tudi na novi informacijski poti.
Nova krožna pot se začne tik ob zgornji postaji nihalke in popelje sprehajalce na 1,4 kilometra dolg izlet. Na njem se obiskovalci prek sedmih tabel, ki označujejo pot, seznanijo z zgodovino Vogla, okoliškimi gorami, rastlinstvom ter spoznajo turistično sirarsko pot, je pojasnil Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Nova pot je nezahtevna, zanjo pa obiskovalci porabijo 45 minut. Tisti, ki radi več časa uživajo na čistem gorskem zraku in imajo nekoliko več kondicije, pa se lahko z zgornje postaje žičnice Vogel podajo še do Komne, planine Razor in še kam.
Med novostmi, ki obiskovalce letos pričakajo v Bohinjskem kotu, sta tudi dva binokularja, s katerima si radovedni obiskovalci lahko približajo gore, ki jih obdajajo. Enega so postavili na Voglu, kjer so tik ob (sicer še vedno zaprtem) Ski Hotelu uredili razgledno točko, drugi turistični daljnogled pa stoji ob jezeru, pri štirih srčnih možeh.
Direktor Turizma Bohinj je pojasnil, da so poskrbeli tudi za kolesarje, ki prihajajo v ta del Gorenjske, saj so natisnili kolesarski vodnik po novi kolesarski poti, kmalu pa se nameravajo lotiti še označevanja kolesarskih poti, ki vodijo po Bledu, Bohinju, Jelovici in Pokljuki. Poleg tega, je dejal direktor Turizma Bohinj, so letos pripravili še knjižico, namenjeno ljubiteljem plezanja. Zanje sta Andrej Pikon in Andrej Podlipnik pripravila plezalni vodnik, ki opisuje 16 plezališč s kar 476 opremljenimi smermi.
Še z eno novostjo se letos lahko pohvalijo v Bohinju, saj so pred kratkim, v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, prenovili informacijske table na Ribčevem lazu. Tu je postavljenih pet tabel, ki pripovedujejo o bogati zgodovini.
Med kar zglednim številom obiskovalcev, ki smo jih sredi tedna srečali na Voglu, je bila tudi mlada družina iz Finske. Medtem ko se je dveletna hčerkica seznanjala s kozjimi mladički, ki so se sukali v okolici zgornje postaje nihalke, dva meseca star dojenček pa je mirno spal v vozičku, je njun oče Jani Tulppo povedal: »Sem smo prišli na počitnice, a tudi zato, da obiščemo slovenske prijatelje. V Bohinju je zanimivo, možnosti za izlete je neskončno. Veliko sprehodov smo si zadali in zdi se nam, da tukaj kljub gorskemu svetu za otroški voziček ni prav nikakršnih ovir.«
V Bohinju so v prvih petih mesecih letos ustvarili 72.500 prenočitev, kar je osem odstotkov manj kot v istem obdobju lani. A poletno sezono pričakujejo optimistično, pravi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj: »Če pogledamo rezervacije, kaže, da bomo obdržali oziroma povečali lansko število prenočitev. Seveda upamo na še boljši turistični izplen, sploh ker vemo, da se veliko ljudi za počitnice odloča v zadnjem trenutku.«
Poletne konce tedna skrite in manj skrite kotičke ob jezeru zgledno zapolnijo dnevni gosti, ki jih letos kot magnet vleče v Bohinjski kot. Parkirišča ob jezeru se napolnijo že do 10. ure dopoldne, zamudnikom pa ne preostane drugega kot upanje, da bo parkirišče, ki je nekoliko oddaljeno od jezera, še premoglo kakšno prosto mesto. K sreči je obala jezera, o katerem Bohinjci v šali povedo, da premore za en »škaf« vode, dolga 12 kilometrov (in ob ne prevročih dneh primerna za čudovit sprehod). Bojazen, da ob jezeru ne bo dovolj prostora za še eno brisačo, po možnosti v senčki, je (vsaj za zdaj) odveč.
