Briška lepotica, najboljša daleč naokrog

Praznik češenj v Goriških brdih ima dolgo zgodovino, z briški češnjami so se sladkali na Dunaju, v Sankt Peterburgu in Pragi.

Objavljeno
28. maj 2013 14.06
Katja Željan, Trip, besedilo in fotografije
Katja Željan, Trip, besedilo in fotografije
Že res, da je bila letošnja zima ostra in je pomlad mokra ter da letina ne bo takšna, kot so je v Goriških brdih vajeni. A pričakovanje češenj, prvega spomladanskega sadeža, ki še vedno marsikomu nariše nasmeh na obraz, zato ni nič manjše. Le kdo se jih ne razveseli?

Menda so najzgodnejše prav tiste iz Goriških brd, o katerih gre glas, da so jih oboževali že na cesarskem Dunaju, z njimi pa so se na družabnih srečanjih sladkali tudi elitni sloji v daljnem Sankt Peterburgu in nekoliko bližnji Pragi. Veliko častilcev ima nesporna briška kraljična še danes. Najprej čisto kratek skok v zgodovino: na Goriškem so pred prvo svetovno vojno pridelali približno 3500 ton češenj na leto, zato z izvozom v evropske prestolnice ni bilo večjih težav. Že takrat je po ljudskem izročilu menda obstajala posebna poštna služba za naročanje novih pošiljk iz Goriških brd; domačini so češnje z veseljem nabirali in pošiljali, saj je bil slastni sadež pri hiši dober vir zaslužka. Med prvo in drugo svetovno vojno so jih pri nas domnevno pridelali kar 7200 ton na leto, od tega so jih izvozili od 1600 do 3100 ton. Najbolj »krizno« obdobje za češnjo pri nas so bila po mnenju strokovnjakov 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, ko je pridelava izrazito upadla. Po letu 1980 in v 90. letih pa se je s pojavom šibko rastočih podlag, na katerih vzgajamo nižja drevesa, zaradi česar je tudi obiranje lažje in hitrejše, zanimanje za sajenje češnje spet opazno povečalo.

Ko praznuje češnja, ni praznih sob

Tudi turistov, ki jih pot popelje v ta najzahodnejši del Slovenije, v idilično gričevnato pokrajino, zasajeno z oljkami, trto in seveda češnjami, je vedno več. »Češnja je od nekdaj bila in ostaja glavni briški proizvod. V Brda je prva prinesla zaslužek, ki je pomenil tudi preživetje, šele veliko pozneje smo ponudbo dopolnili z vinom. Prav češnja je tudi tista, ki je v Goriška brda pripeljala prve turiste, za katere smo nadaljnjo promocijo gradili na enogastronomiji in vlaganjih v nastanitvene zmogljivosti. Ponudbo zanje smo zadnja leta popestrili s pohodništvom, kolesarjenjem in bogato kulturno dediščino, s čimer si želimo goste pri nas zadržati dlje časa. Danes se lahko pohvalimo že s približno petsto ležišči in podatkom, da so ta za praznik češenj vedno popolnoma zasedena. Dva tedna pred največjim praznikom v Goriških brdih tako ne boste več našli proste sobe,« poudarja Ariana Suhadolnik, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Med obiskovalci prevladujejo Italijani, Avstrijci, Slovenci in gostje iz angleško govorečih držav, še zlasti Velike Britanije in Irske.

Tudi briški župan Franc Mužič, ki v kmalu polstoletni zgodovini praznika na njem skoraj nikoli ni manjkal, je prepričan, da mora praznik češenj svojo pot nadaljevati, saj pomembno prispeva k prepoznavnosti Brd. »Naš praznik poznajo doma in v tujini, saj ga vsako leto obišče veliko Avstrijcev in Italijanov, to pa je tudi tisto, kar si želimo. Letos smo že pred njim v Brdih pripravili nekakšen mini praznik češenj v Celovcu, Beljaku in Globasnici, saj imamo na avstrijskem Koroškem veliko prijateljev,« pravi župan. A tudi tistim, ki bodo na češnje prišli v Goriška brda, letos zagotovo ne bo dolgčas, saj bo praznik trajal kar dva tedna. Zadnji konec tedna so vrata na stežaj že odprle kleti v slovenskih in italijanskih Brdih, vrhunec praznika češenj pa je napovedan med 31. majem in 2. junijem, ko organizatorji pričakujejo med pet in deset tisoč obiskovalci.

Na kolo na ješprenj s češnjami

Med vrhunci bogatega dogajanja velja omeniti kolesarski maraton češenj, ki bo 1. junija postal polnoleten, saj ga Vinska klet Goriška Brda organizira že osemnajstič zapored. Sto osem kilometrov dolga trasa je že ves čas nespremenjena od Ljubljane skozi Črni Vrh, s postankom pri Fructalu v Ajdovščini in ciljem na Dobrovem, le število udeležencev vsako leto pridno rase; s prvotnih tristo leta 2010 se je povzpelo že na 1385. V stolpu kleti si bo prvi junijski konec tedna tudi letos mogoče ogledati veliko razstavo češenj s približno 40 razstavljavci in več kot 30 sortami češenj, 2. junija pa Brici pripravljajo še priljubljeni Pohod od češnje do češnje, ki se med drugim vije med nekaterimi najlepšimi razglednimi točkami Brd, in seveda tradicionalno povorko vozov, z razrezom češnjeve pite velikanke vred. Že dan prej si lahko ogledate pravo briško poroko ali se udeležite dobrodelnega druženja ob češnjah in nogometni žogi, katerega izkupiček bo v celoti namenjen fundaciji Vrabček upanja, ki z donacijami že dlje časa pomaga oddelku za invalidno mladino v Stari Gori.

Mesec dni češnjevih jedi

Poskrbljeno bo seveda tudi za želodčke, saj bo tukajšnje združenje gostincev prvič v zgodovini prireditve pripravilo mesec jedi iz češenj, ki bo trajal od 24. maja do 24. junija. Metka Mavrič, predstavnica združenja, sicer zaposlena v hotelu Venko, pravi, da so prav za to priložnost želeli češnje predstaviti v malce drugačni kulinarični ponudbi. »Češnje večina ljudi uporablja pri pripravi različnih sladic, a iz njih je mogoče pripraviti še katero drugo jed. Denimo junčji medaljon s češnjami in šalotko, ali ješprenj s češnjami, ali svinjski file s češnjami in pivom ter slivo. Med sladicami naj poleg češnjevega zavitka omenim še tiramisu s češnjami in meto, češnjev sorbet in sladoled z vročimi češnjami. Kuharjem smo prepustili, da sami poiščejo najboljše okuse in poskrbijo za spajanje češenj z drugimi jedmi. Treba je torej uporabiti tudi malce domišljije,« meni Mavričeva.

Moči bo tokrat združilo enajst briških gostincev, vsak ponudnik pa mora pripraviti najmanj tri jedi iz češenj, ki seveda ne smejo biti le sladica. O tem, po katerih češnjah bo v Brdih dišalo, pa ni dvoma. Po tistih, s katerimi se nobena druga češnja ne more kosati, pravijo domačini.