Črne in rdeče jajčaste umetnine

Elizabeta Urisk iz Dobrovnika nadaljuje staro tradicijo izdelovanja remenk v tehniki batik.

Objavljeno
27. marec 2012 12.08
Posodobljeno
27. marec 2012 21.00
Ksenija Glažar
Ksenija Glažar
Bližajo se velikonočni prazniki in dodaten dela prost dan na velikonočni ponedeljek. Izkoristite prihajajoči podaljšani konec tedna in preživite vüzenske praznike drugače. V številnih turističnih društvih širom po Prekmurju se namreč trudijo, da otroci in starši ne bi več nasedali cenenim okraskom.

Specite letos pogačo, kruh ali pa le žemljice sami, pobarvajte jajca sami, okrasite bivalne prostore s pravimi in na star način okrašenimi pirhi in spotoma nakupite na kateri izmed kmetij domače sestavine za pripravo velikonočnega zajtrka.

Ideje lahko naberete na kateri od številnih razstav. Če se boste preveč najedli in bi zaužite kalorije želeli pokuriti, pa brž na katerega izmed številnih velikonočnih pohodov. Ali na sprehod po kateri izmed učnih poti, kolesarjenje, nabiranje spomladanskih rož, čemaža itd.

Mojstrica tehnike batika

Kljub cenenim in masovnim izdelkom na policah trgovin se številni rokodelci še vedno trudijo in nadaljujejo staro tradicijo izdelovanja različnih prazničnih okraskov. Ena od njih je gospa Elizabeta Urisk iz Dobrovnika, ki remenke (prekmurski izraz za pirhe) okrašuje v tehniki batika.

To je zelo stara in zahtevna tehnika izdelovanja pirhov, pri kateri je treba biti izredno zbran in natančen, saj se krhka jajčna lupina kaj hitro stre. V vasi in njeni okolici so to tehniko poznali že pred stoletjem, a so jo opustili. Uporabljali so jo tudi drugod po Prekmurju, vendar so jo zaradi dolgotrajnega postopka izdelave prav tako opustili in se raje oprijeli drugih, hitrejših.

Tudi po zaslugi Elizabete pisanice še danes krasijo pri skoraj vsaki hiši, vsak z drugo tehniko, vendar povsod s črno ali rdečo barvo. V tehniki batika izdelujejo pirhe tudi v Beli krajini, vendar je dobrovniško okrasje drugačno, kar je odvisno od navad in običajev pokrajin.

Motivi so preprosti

Elizabeta najprej nariše vzorec, potem pa se loti barvanja. Za to potrebuje posebno pisalo, manjše od svinčnika, ki ima na koncu lijak, v katerem se nad svečo segreje vosek. Z vročim čebeljim voskom nariše mojstrica vzorec na belo jajčno lupino, nato pa jajca rdeče pobarva. Ko se rdeča barva posuši, s toplim voskom znova prekrije ploskve, ki jih želi ohraniti rdeče. Na koncu jajca pobarva še s črno in nato s segrevanjem odstrani vosek. Tako narejeni pirhi so seveda vsi unikatni.

Veliko truda je Elizabeta vložila v motive. Proučila je ohranjeno pisno in slikovno gradivo, da lahko ohranja in riše stare lokalne in heteške motive. Upokojena učiteljica rada deli svoje znanje v različnih krožkih in delavnicah po šolah, vrtcih in društvih. Napisala je tudi knjigo o izdelavi pirhov z bogatim prikazom motivov, vendar je ta, na žalost, izšla le v madžarskem jeziku.

Leta 2006 je za svoje delo prejela na Madžarskem naziv mojstrica ljudske umetnostne obrti. Od 42 poslanih vzorcev jih je bilo kar 39 označenih s kategorijo A, za naziv pa bi jih bilo dovolj že pet! Na natečaju za najboljše rokodelske izdelke Goričkega je Elizabeta prav tako prejela nagrado za svojo kolekcijo pirhov.

Sicer pa si obsežnejšo razstavo dobrovniških pisanic lahko ogledate pred veliko nočjo v hiši Györgya Dobronokija. To bo že 15. razstava pirhov, na njej pa boste lahko spoznali tudi lokalno vüzensko (velikonočno) kulinariko.

Zanimivi so tudi pirhi hetes z oglatimi luknjicami in oglato brušenimi motivi, ki jih izdelujejo pripadnice madžarske manjšine. Največ pozornosti pa vsako leto vzbudijo z vročim voskom porisana jajca v rdeče-črni barvni kombinaciji, razstavljene pa so tudi praskane, čipkaste in jedkane remenke. Če boste imeli srečo, si boste katero izmed domačink lahko ogledali pri delu.

Vüzenske prireditve

Velikonočnih delavnic, letos že sedmič zapored, se lahko udeležite tudi pri gradu na Goričkem, kjer se bodo predstavili gorički rokodelci.

Sicer pa pripravljajo številna kulturna, turistična in druga društva širom po Pomurju bogate velikonočne razstave, kjer bodo poleg pisanic na ogled še drugi velikonočni aranžmaji in dekoracije. Obsežno vseslovensko razstavo pirhov in velikonočnih možnarjev, letos že četrto zapored, si je mogoče ogledati v Veržeju v Centru DUO.

Za družine in otroke prirejajo posebne velikonočne delavnice v sklopu Muzeja v Murski Soboti. Medtem ko bodo najmlajši izdelovali remenke v tehniki batika, repetance ter velikonočni zvon in ragljo, si bodo odrasli v muzejski zbirki lahko ogledali tudi Elizabetine mojstrovine.

Za otroke pripravljajo posebno velikonočno doživetje v Moravskih Toplicah. To bo prireditev v sodelovanju z Vrtcem Moravske Toplice pod imenom Diteči vüzen. V Termah Vivat pripravijo otroci s starši in vzgojiteljicami razstavo remenk in pomladi. Številni so tudi velikonočni pohodi, denimo Fokovci z okolico (deset kilometrov), Filovci (od deset do dvanajst kilometrov) in drugi.