Drugačni Amsterdam: Ladjedelnica je umrla, rodilo se je novo mesto

Življenje na drugi strani vode, kjer se je med doki in žerjavi rodila umetniška četrt

Objavljeno
13. november 2012 14.05
Posodobljeno
13. november 2012 20.00
Mark Koghee
Mark Koghee
Pozabite kanale, pozabite trg Dam, pozabite coffee shope, pozabite četrt rdečih luči! Obstaja nov Amsterdam, ki čaka, da ga raziščete. Če načrtujete obisk nizozemskega glavnega mesta, se popeljite s trajektom čez jezero IJ in na območju nekdanje ladjedelnice NDSM odkrijte svet umetnosti.

Pod nebom, prekritim z oblaki, skozi katere občasno posije sonce, opazujem ladje, ki vozijo mimo. Na drugi strani vode zagledam veličastne stare industrijske obrate, ki so jih spremenili v stanovanjske hiše, za njimi pa obrise starega mesta. Razgled iz kavarne Noorderlicht, enega najbolj trendovskih lokalov v Amsterdamu, je veličasten.

Noorderlicht je v starem poslopju, podobnem steklenjaku. Nič kaj imeniten ni. Oprema je stara, na stolu zraven mene spi mačka. Naročim kokakolo in dobim čudno steklenico. Biokola piše na nalepki. Starejši možakar pri mizi pred mano se obrne in zasmeje. »Stavim, da tudi vi česa takšnega še niste videli.« Res nisem. Dobrodošli v starem doku ladjedelnice NDSM, svetu, polnem presenečenj.

Do doka se lahko pripelješ s trajektom, ki odpelje s centralne postaje v Amsterdamu. Vožnja, ki traja deset minut, je brezplačna. Do tod vozi več trajektov, ki jih prepoznaš po belo-modri barvi. Če stojiš s hrbtom obrnjen proti centralni postaji, je trajekt, ki vozi do ladjedelnice, zadnji na levi.

Včasih nevarno, zdaj trendovsko

Ko trajekt pristane, te pozdravijo velika industrijska poslopja, velik žerjav in stara ruska podmornica. Tukaj so do osemdesetih let gradili in popravljali velike ladje. Nederlandsche Dok en Scheepsbouw Maatschappij (Nizozemska ladjedelniška družba in dok) je v svojih najboljših časih na približno 90 hektarih zaposlovala na tisoče delavcev. To je bil samosvoj svet. Ko je leta 1984 bankrotirala zadnja ladjedelnica, so v praznih obratih zatočišče poiskali klateži in narkomani. Tja ni bilo več mogoče zahajati. Pozneje so tu začeli umetniško delovati skvoterji. V novem stoletju so kulturne dejavnosti, ki so bile prej ilegalne, postale legalne. Ladjedelništvo so nadomestile ustvarjalne dejavnosti. V ladjedelniške hale so se naselili umetniki, svoj sedež je v njih odprl MTV Networks Benelux, vse leto pa so tam tudi festivali in druge kulturne prireditve.

Območje nekdanje ladjedelnice je vse tisto, kar preostala Nizozemska ni. Mnoga poslopja niso primerno vzdrževana in to se jim tudi pozna. Okenska stekla so razbita, strehe poškodovane. Vsepovsod so grafiti. Kljub temu se propadanje ohranja na razumni ravni. Ko postane nevarno, se začne ukrepati, a samo toliko, da se nevarnost odstrani. Popolna obnova zaradi visokih stroškov ne pride v poštev. Posledica je organiziran kaos, ki kar vabi, da ga raziščeš. Vsepovsod so vidni sledovi ladjedelništva. Velik žerjav ponosno dviga svojo glavo v nebo. V njem nameravajo zgraditi hotel. Opuščeni železniški tiri križajo ulice. V IJ Hallen, dveh največjih halah, je popolnoma ohranjen ladjedelniški videz. V prvem nadstropju ene od njih je rolkarski park.

V pristanišču nekdanje ladjedelnice je zasidran Botel, plavajoči hotel s 175 sobami. Zraven je Pollux, ki je bil nekoč šolska ladja, zdaj pa je restavracija. V pristanišču je tudi Foxtrot, stara ruska podmornica iz petdesetih let.

Na severni obali jezera IJ poteka »umetniška revolucija«. Takoj ko trajekt zapusti centralno postajo, se zapelje mimo nenavadnega belega poslopja, pravzaprav arhitekturne mojstrovine, v kateri je z veliko domišljije mogoče prepoznati ladjo. To je muzej nizozemske filmske kulture, ki ima tudi kavarno. Do njega se pripelješ z drugim trajektom, ki vozi v smeri Buiksloterwega. S centralne postaje na drugo stran pripelje v treh minutah. Od tam se peš odpraviš proti muzeju, ki ga zaradi bohotnega dizajna ne moreš spregledati.

Mesto prihodnjega leta? Amsterdam, jasno.

Prihodnje leto bo za obisk Amsterdama obetavno. To bo leto številnih rojstnih dni, od 400-letnice kanalov do 40. rojstnega dne Vah Goghovega muzeja. Amsterdam se pripravlja na leto, polno praznikov.

Pred kratkim je vodilni turistični vodnik Lonely Planet Amsterdam uvrstil na drugo mesto med kraji, ki jih je vredno obiskati prihodnje leto. Na prvem je San Francisco. A zaradi številnih obletnic, ki jih bo nizozemska prestolnica praznovala, bi si prvo mesto zaslužila ona. Ob štiristoletnici kanalov bodo na njih in vzdolž njih potekali koncerti, festivali in razstave.

Kanali z zgodovinskimi stavbami na pomolih so prepoznavni znak Amsterdama. Celotno območje je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Dobro si ga je mogoče ogledati med vožnjo z eno od ladij, s katerih se ponuja svež pogled na amsterdamske pomole, poslopja in mostove.

Za Van Goghov muzej bo prihodnje leto trojni praznik: 40 let muzeja, 160 let od Van Goghovega rojstva, odprli pa bodo tudi ponovno prenovljeno poslopje v njem. Van Goghov muzej je eden od 25 najbolj obiskanih muzejev na svetu.

Drugi vrhunci prihodnjega leta bodo 175 let živalskega vrta Artis, 125 let koncertov v Concertgebouwu, 225 let kulturnega centra Felix Meritis, poleg tega bo minilo 150 let od odprave suženjstva in odprtja Rijksmuseuma z znamenito Rembrandtovo sliko Nočna straža.

Še ni dovolj?

Ko si turist v Amsterdamu že vse ogleda, se lahko z vlakom odpelje v Zaandam, mesto, ki je od prestolnice oddaljeno deset minut vožnje in tudi leži na drugi strani jezera IJ. V njem se končuje prva faza prenove mestnega središča. Pozornost pritegne hotel Inntel/Zaandam s štirimi zvezdicami in pravljično zunanjostjo. Fasada poslopja je oblikovana tako, kot bi bilo nakopičenih veliko značilnih starih lesenih hiš. To si je res vredno ogledati. Hotel stoji poleg železniške postaje in je tako samo 12 minut oddaljen od središča Amsterdama. Za tiste, ki bi radi preživeli noč v posebnem ozračju, ga zelo priporočam. Tudi sobe so nenavadno opremljene.

V Zaandamu je hiša ruskega carja Petra. Ta je leta 1697 osem dni preživel v tem mestu, v leseni hiški, in se učil ladjedelništva. Hiška je ohranjena in jo je mogoče obiskati. Tu je tudi Zaanse Schans, muzej na prostem, kjer si je mogoče ogledati, kakšna je bila Nizozemska nekoč. Razstavljeni so mlini na veter in lesene hiške, obiščeš lahko kmetijo s sirarno in si ogledaš, kako izdelujejo lesene cokle. Muzej je ena najbolj priljubljenih nizozemskih znamenitosti. Do njega se lahko odpelješ z javnim prometnim sredstvom. Avtobus vozi s centralne postaje v Amsterdamu in te pripelje naravnost do muzeja. Lahko pa se tja odpraviš z vlakom iz Amsterdama ali Zaandama, izstopiš na postaji Koog/Zaandijk in se do muzeja sprehodiš.

Še vedno ni dovolj? Obiščite spletno stran http://www.iamsterdam.com, kjer boste našli koledar prireditev v Amsterdamu, najnovejše turistične novice ter informacije o mestu in njegovi okolici. In ne pozabite, da Amsterdam ni samo staro mestno središče s kanali. Živahno je tudi na drugi strani jezera IJ.