Hrvaška, obala, narava, zgodovina ...

Osem narodnih parkov, sedem območij na Unescovem seznamu svetovne dediščine in živahna mesta z dolgo zgodovino. Bi se tukaj našlo še kaj zanimivega? Oh, seveda, ne smemo pozabiti na 6000 kilometrov dolgo jadransko obalo. Hrvaška, naša južna soseda, je kot ustvarjena za turizem.

Znova je napočil čas, ko se po cestah od Ljubljane proti Primorski vijejo dolge kolone vozil. Večinoma gre za turiste, ki se odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Že prejšnji teden, ko še zdaleč nismo bili na vrhuncu sezone, je bilo potrpljenje vseh tistih, ki so se odpravili na počitnice, na hudi preizkušnji, in to tako na cestah kot na obali.

Na primer v Rabcu, majhni obmorski vasici ob Kvarnerskem zalivu na vzhodu Istre. Zjutraj so bile dolge vrste ljudi pred mizami, na katerih v hotelskih restavracijah ponujajo samopostrežne zajtrke. Dopoldne in popoldne je bila neverjetna gneča po sprehajališčih in na plažah, nato pa zvečer še dolge vrste ljudi pred mizami, na katerih je bila gostom na voljo samopostrežna večerja. Nemci, Čehi, Angleži, Nizozemci in Slovenci so lahko na lastni koži spoznali, da je turizem v resnici nekakšna industrija. Tudi drugod po hrvaški obali ni bilo kaj dosti drugače in tako bo vse do prvih ohladitev, ki jih običajno prinese september.

Najbrž ni nova ugotovitev, da je Hrvaška pravi magnet za turiste. A kako velika je tukaj ta panoga? Leta 2012 je Hrvaška gostila rekordnih 11,8 milijona obiskovalcev, kar je za pet odstotkov več kot leto poprej, ko je tukaj počitnikovalo deset milijonov gostov iz tujine. Leta 2011 so po podatkih hrvaškega statističnega zavoda imeli 60,4 milijona prenočitev. Med turisti so prevladovali Nemci (12,5 milijona). Na drugem mestu so bili Slovenci s 6,4 milijona prenočitvami, ki so tako prehiteli celo hrvaške turiste (5,6 milijona). Lani se je število prenočitev povečalo za 6,3 odstotka, kar pomeni, da so dosegli nov rekord. Na Hrvaškem je v turističnem sektorju kar 12 odstotkov vseh delovnih mest. Če pri tem upoštevamo, da ima turizem velik vpliv tudi na različne druge panoge, lahko mirno trdimo, da je v tej državi kar tretjina delovnih mest v turizmu.

S tem, ko je Hrvaška v ponedeljek vstopila v Evropsko unijo, bo tukajšnja turistična industrija zagotovo doživela nov razcvet, in to zaradi novih naložb in turistov. Na Hrvaškem upajo, da bodo lahko s pomočjo vlagateljev gradili nove hotele in zasebne turistične objekte. Da bi spodbudili gradnjo manjših turističnih objektov, ponuja država po 6600 evrov subvencij tistim lastnikom hiš ali apartmajev, namenjenih turistom, ki ob teh objektih zgradijo bazen in s tem dodatno obogatijo ponudbo.

Na Hrvaškem poteka kar 86 odstotkov turističnih dejavnosti ob obali: na plažah na celini in na tisočerih otokih, med katerimi je najbolj sončen Hvar, največji pa Cres. Obalna pristanišča so čudovita starodavna mesta, kot so Dubrovnik, Split, Zadar in Rovinj. In na obali se je tudi začel hrvaški turizem – s tem, ko je trgovec Ignacio Scarpa leta 1844 v Opatiji zgradil poletno rezidenco Angiolina.

Ne samo obala

A Hrvaška ponuja še veliko več od sončnih plaž in morja. Počitnice v tej državi zagotovo ne bodo popolne, če se ne boste napotili v notranjost in si ogledali naravne zaklade, ki se skrivajo za tako priljubljeno obalo. V nasprotju z obalo, ki je poleti preplavljena s množicami turistov, so naravni parki, kar zadeva turizem, še vedno neomadeževani. Hrvaški kronski dragulj je zagotovo Narodni park Plitviška jezera. To je najbolj znan in najbolj priljubljen hrvaški narodni park, ki ga vsako leto obišče več kot milijon ljudi z vsega sveta. Narodni park Plitviška jezera je že od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Voda v šestnajstih Plitviških jezerih se nenehno spreminja v različnih modro-zelenih odtenkih. Po 18 kilometrov dolgi poti iz lesenih mostov lahko sledite vodi, pri tem pa občudujete številne slapove in podzemne jame. V parku imajo svoj dom rjavi medvedi, risi, divje mačke, volkovi in orli. Jezera spadajo med najbolj čista jezera na svetu, a pozabite na to, da bi se v njih potapljali: v vseh 16 jezerih je plavanje strogo prepovedano.

Narodni park Plitviška jezera je najstarejši hrvaški narodni park. Sicer pa ima Hrvaška kar osem narodnih parkov, dva naravna rezervata in deset naravnih parkov. Skupaj je kar 44 zaščitenih območij, ki pokrivajo okoli devet odstotkov površine te države. Narodni park, ki je pravo nasprotje Plitviških jezer, je Narodni park Brioni, skupina otokov ob istrski obali, ki se ponašajo s številnimi zgodovinskimi znamenitostmi. Lahko si ogledate 100 milijonov let star odtis dinozavrove tace ali pa občudujete Titove kadilake. Na enem od otokov obstaja safari park s sloni in zebrami, ki so jih Titu podarili Indira Gandhi in drugi predsedniki držav.

Hrvaška ima kar sedem območij, ki so uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Za primerjavo naj povemo, da ima Slovenija tri: rudnik živega srebra v Idriji, kolišča na Ljubljanskem barju in Škocjanske jame. Poleg Plitviških jezer so na Hrvaškem na Unescovem seznamu še zgodovinski kompleks v Splitu z Dioklecianovo palačo, starodavno mesto Dubrovnik, Evfrazijeva bazilika v Poreču, zgodovinsko mesto Trogir, katedrala svetega Jakoba v Šibeniku in Starigradsko polje na Hvaru.

Pestro festivalsko dogajanje

Poleti je Hrvaška zaradi številnih festivalov izjemno priljubljena tudi med ljubitelji plesa in glasbe. Po vsej državi poteka nešteto tovrstnih prireditev. Konec tega tedna bodo na Pagu gostili Festival Hideout za vse ljubitelje elektronske glasbe. Vzdolž vse obale bodo med sezono goste zabavali svetovno znani didžeji in glasbeniki. Sredi julija bo na Pagu festival hip-hopa.

Nekaj novega in zelo obetavnega bo prireditev Unknown, ki bo potekala od 10. do 14. septembra. To je festival, ki ga bo v Rovinju organiziral Hideout. Za vse, ki jih ples ne zanima preveč, pa je tukaj še vrsta drugih prireditev. Ena od teh je Mednarodni folklorni festival v Zagrebu, na katerem se v petih dneh zberejo folklorne skupine iz vse Evrope in drugih delov sveta. Festival bo trajal od 17. do 21. julija.

Drugi vrhunec letošnjega poletja bo koncert Robbieja Williamsa, ki bo v Zagrebu nastopil avgusta. Zagotovo ga bodo obiskali tudi številni oboževalci tega pevca iz Slovenije. Zagreb ni le največje hrvaško mesto in kulturno srce te dežele, je tudi največje mesto, ki leži najbliže Sloveniji, metropola, do katere imajo Slovenci najkrajšo pot. Zagreb se ponaša s številnimi zgodovinskimi poslopji, galerijami, palačami in muzeji. In od ponedeljka je tudi potovanje na Hrvaško lažje, Zagreb pa postaja vse bolj privlačen cilj enodnevnih izletov, naj gre za obisk koncerta, nakupovanje ali rokovanje z zagrebško mumijo v Arheološkem muzeju.

Če ste se odločili, da boste kljub vsemu odšli na obalo, si pa želite nekaj povsem drugačnega, potem bi morda morali razmisliti o tem, da vzamete v zakup svetilnik. Na Hrvaškem je mogoče najeti 11 svetilnikov. Nekaj zelo posebnega je svetilnik Pločica na zasebnem otoku. Če najamete svetilnik, hkrati najamete ves otok, ki ni kaj dosti daljši od 200 metrov. Na meji s Slovenijo stoji svetilnik Savudrija, ki je najstarejši svetilnik na Jadranu in ki ga je prav tako mogoče vzeti v najem. Ena od prednosti bivanja v svetilniku je to, da živite na obali, hkrati pa uživate v razgledu na celino.