Tiskane izdaje
Polinezijska državica se lahko pohvali s kristalno čistim morjem, prepolnim kitov in delfinov, ter nedotaknjeno pokrajino, v kateri rastejo tropski hibiskus in plumerije, obiskovalcu pa se lahko zazdi, da se je znašel na popolni poštni razglednici.
Toda za idilično podobo »prijateljskega otočja« se skriva država revežev. Na Tongi je več tisoč ljudi prisiljenih životariti, ker so se zaradi globalnih finančnih težav znižali prihodki iz tujine. »Če spoznate navadne ljudi, boste videli, da res težko živijo,« je povedal založnik Kalafi Moala in dodal, da so finančne težave po začetku globalne gospodarske krize leta 2008 še bolj očitne, danes je revežev še več. »Čeprav smo imeli gospodarske težave že pred tem, so imeli ljudje vsaj toliko denarja, da so lahko kupili hrano in druge nujne potrebščine. Zdaj pa se komaj preživljajo.«
Prezadolženi
Edina polinezijska monarhija se je po začetku globalne gospodarske krize znašla v velikih težavah, ker so se prihodki iz tujine, ki ustvarjajo vsaj 35 odstotkov bruto domačega proizvoda države, močno znižali. Tongovci, ki so živeli v tujini in bili zaposleni v gradbeništvu in pokrajinski arhitekturi, so čez noč ostali brez služb, zato je denar nehal pritekati v državo. Poleg tega sta se zaradi nestabilnih razmer v svetu po letu 2008 močno podražila uvoženo gorivo in hrana, zato so se prebivalci morali sprijazniti z visoko inflacijo.
Vlada trdi, da ji je uspelo nekoliko ublažiti težave s tujimi posojili, vendar je lani decembra priznala, da se država ne bi smela več zadolževati, ker je Tonga že zdaj prezadolžena.
V majhnem kraljestvu s tropsko vročino živi približno 106.000 prebivalcev, še več kot dvakrat toliko pa jih živi v tujini – predvsem v Združenih državah, na Novi Zelandiji in v Avstraliji –, od koder so del svojega zaslužka vedno pošiljali domov.
Derek Brien, vodja tihooceanskega inštituta za javno upravo, je pojasnil, da so Tongovci vedno lahko računali na zaslužek izseljencev, ki je bil največji vir tujih valut in zato odvisen od gospodarskih kriz v tujini.
»Verjetno se zato vsi sprašujejo: Kako se zaščititi pred zunanjimi pretresi, denimo globalno finančno krizo, ki vpliva na prihodke iz tujine in škodi domačemu gospodarstvu,« je povedal. »Na to vprašanje morajo sicer odgovoriti vse manjše otoške države v Tihem oceanu.«
Skromni obisk
Na Tongi, otočju s približno 170 otoki, razpršenimi po 700.000 kvadratnih metrov površine zahodno od mednarodne datumske meje, zdaj upajo, da jih bo rešil turizem. Število obiskovalcev se povečuje, vendar jih vsako leto obišče še vedno samo skromnih 90.000. Kljub temu prispevajo pomemben delež k bruto domačemu proizvodu Tonge, ki je lani znašal približno 706 milijonov tongovskih pa'angov (515 milijonov ameriških dolarjev).
Turisti so v 12 mesecih do januarja 2012 v državi pustili 60 milijonov tongovskih pa'angov, to pa je največ v zadnjem desetletju. Turizmu so močno škodili nasilni neredi leta 2006 v prestolnici Nuku'alofa, zaradi katerih je bilo središče mesta opustošeno, pa tudi cunami, ki ga je leta 2009 povzročil uničujoči potres osme stopnje in je prizadel odmaknjeno območje Niuatoputapu. Še pred tem je leta 2004 propadel državni letalski prevoznik Royal Tongan Airlines.
Domačini upajo, da bo gospodarska rast do leta 2013 ali 2014 dvoodstotna, deloma tudi zaradi turizma za najzahtevnejše goste, posvetili pa se bodo predvsem oddaljenim otokom, denimo otoku Vava'u z belimi peščenimi plažami in odličnimi razmerami za jadranje.
Še veliko dela
Vendar je vlada pred kratkim sporočila, da se turizem ne razvija dovolj dobro zaradi odmaknjenosti države, slabe infrastrukture, pomanjkanja sredstev za oglaševanje, slabo vzdrževanih zgodovinskih znamenitosti in slabih nastanitvenih zmogljivosti, ki bi jih bilo treba posodobiti.
Vršilka dolžnosti ministra za turizem Sandra Fifita je povedala, da turizem ponuja še veliko neizkoriščenih možnosti v tej državi gorečih kristjanov. »Prav v turizmu lahko privabimo največ tujih naložb, precej več kakor v kmetijstvu in ribištvu,« je dodala.
»V turizmu res lahko ustvarimo največ dobička,« se z njo strinja Kalafi Moala. Posodobiti moramo infrastrukturo in spremeniti naš odnos do turizma in tujcev, ki morata postati najpomembnejšavira prihodkov v Tongi. Čaka nas še veliko dela.«
