Lenarčičev uspešen pristanek na Antarktiki

Do tega trenutka je preletel že okoli 25.000 km oziroma približno tretjino svoje poti.

Katja Željan, Tanja Cirman, Delo.si, Nova Gorica
čet, 16.02.2012, 15:40; spremenjen: 10:00

Matevž Lenačič, ki s Pipistrelovim letalom Virus SW 914 Turbo leti okoli sveta, je uspešno pristal na Antarktiki, in sicer včeraj ob šestih popoldne po srednjeevropskem času. Ta zgodovinski trenutek pomeni prvi pristanek kakšnega slovenskega letala na Antarktiki. Pipistrelova letala tako zdaj letijo na vseh sedmih celinah sveta.

Lenarčič je svoj polet začel 8. januarja letos z letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Na svoji poti namerava prečkati ekvator kar šestkrat, preleteti 80.000 km razdalje preko skoraj 60 držav, preko 120 narodnih parkov, treh oceanov in preleteti tudi 5 najvišjih vrhov celin, vključno z Mt. Everestom, najvišjo goro sveta. Do tega trenutka je preletel že okoli 25.000 km oziroma približno tretjino svoje poti.

Da je bil sposoben tega velikega podviga, je Matevž Lenarčič potreboval posebej prirejeno letalo ki vzdrži temperature tudi do 50 stopinj pod ničlo. Takšne temperature bo moral premagati še enkrat na svoji poti in sicer ko bo poskušal preleteti najvišjo goro sveta, Mt. Everest.

Ko se vrne z Antarktike, bo Lenarčič pred najbolj zahtevnim delom svoje poti: čaka ga prelet Tihega Oceana, ki bo vključeval več posameznih poletov, dolgih preko 3600 km brez možnosti pristanka. Ekstremne razdalje in nepredvidljivo vreme nad Pacifikom bosta najtežja preizkušnja za Matevža in njegovo vsega 300 kg težko letalo Pipistrel Virus SW 914 Turbo. Na njegovi poti okoli sveta ga lahko tudi aktivno spremljate na spletni strani worldgreenflight.com.

Antarktika velja za eno izmed najbolj mrzlih, nedostopnih in izoliranih okolji na našem planetu, ki ga tudi poleti naseljuje le nekaj tisoč ljudi. Razdalje med raziskovalnimi postajami so ogromne, najbližja civilizacija pa je oddaljena 5 ur letenja, zato je polet na to hladno celino za slovenskega pilota res velik izziv.

Matevž Lenarčič je načrtoval svoj polet na Antarktiko zelo previdno. Tudi tokrat je bila najbolj pomembna temeljita priprava in študija vremenskih razmer med mestoma Ushuaia in majhnim letališčem v Base Marambio na Antarktiki, saj so vremenske razmere odločale ali je polet v celoti izvedljiv.

Sicer pa je imel Lenarčič tudi ponovne težave z birokracijo in je še v torek obstajala možnost, da bo moral polet Antarktiko pozabiti. V petek so mu s Slovenske ambasade v Buenos Airesu sporočili, da mu, kljub že izdanemu dovoljenju argentinskega civilnega letalstva, Transito Aereo ne dovoli poleta na Antarktiko, ker na ultralahkem letalu nima odmrzovale opreme. Po odličnem posredovanju Petre Kezman z slovenskega veleposlaništva je na Valentinovo Lenarčič le dobil zeleno luč za polet na eno od najbolj odmaknjenih območji na zemlji.

Povezane novice

Matevž Lenarčič uspešno preko Atlantika
12. januar ob 18:54
Potem, ko je zjutraj poletel iz Dakarja na zahodni Afriški obali, je po 11 urah in pol letenja pristal v Braziliji.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se