Tiskane izdaje
Lendava, prijetno mestece pred mejo z Madžarsko, skriva bogato in zanimivo zgodovino. Delček te vam bo odkrila razstava v stari meščanski hiši z začetka 20. stoletja na Glavni ulici z naslovom Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave. Kot vse meščanske hiše tistega časa je bila v nadstropju namenjena bivanju, v pritličju pa trgovini.
Zaradi svoje geografske lege je bila Lendava od nekdaj središče okoliških pokrajin in stičišče različnih svetov. Tu so se stoletja uspešno povezovale in prepletale madžarska, judovska, slovenska, nemška, hrvaška in romska kultura. Status mesta je pridobila v srednjem veku, do prve svetovne vojne pa se je v mestu razvila svojevrstna meščanska kultura.
Prvi del muzeja, z delovno sobo, salonom ter pohištvom nekdanje judovske odvetniške družine Eppinger, prikazuje zlate lendavske čase na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Oprema meščanskega stanovanja in način oblačenja sta izkazovala prefinjen okus ter razgibano družabno življenje.
Že leta 1835 je Lendava kot prva na območju današnjega Pomurja dobila lekarno. Ogledamo si lahko lekarniško opremo s konca 19. stoletja, ki je zanimiva tudi kot vzorčni primer umetne obrti.
Kosanje hudiča
s skesanim grešnikom
Meščansko kulturo sta tvorili tudi zanimanje za knjige in prebiranje časopisov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je v Lendavi pojavilo veliko lokalnih tednikov in dnevnih časopisov. Prvi tednik, Also Lendvai Hirado, je izšel 12. januarja 1889. Izdajatelj je bil tiskar Kardos iz Keszthelya.
Leta 1898 je prišel v mesto tiskar, trgovec, založnik in knjigarnar Ernest Balkany in odprl papirnico, knjižnico, tiskarno in knjigoveznico. Poleg madžarskih izdaj je natisnil tudi več slovenskih publikacij. Leta 1914 so tu tiskali Kleklove Novine v vendskem jeziku. Izdajali so tudi Marijin list, politični tednik Istina, mesečnika Marijin Ograček in Slovenska krajina, med letoma 1934 in 1935 pa Ljudsko pravico, zelo socialistično usmerjeni časopis, ki velja za predhodnika današnjega Dela, ter pozneje še napredni časopis Mladi Prekmurec.
Družina Balkany je, ne glede na težka obdobja, tiskala imenitne umetniške izdaje tako na lokalni kot tudi na državni ravni, številnih med njimi si drugod niso upali tiskati. Pred začetkom druge svetovne vojne je tiskar Balkany umrl, leta 1947 pa je bila tiskarna nacionalizirana. S tem je zamrlo tudi znamenito lendavsko tiskarstvo.
Sicer pa je Lendava zgodovinsko še globlje povezana s knjigami. Leta 1573 je namreč lendavski pridigar György Kultsar izdal knjigo, ki je menda spadala med prve tri tiskane na ozemlju Slovenije. Njen naslov se je v prevodu glasil Kosanje hudiča s skesanim grešnikom in nauk, ki govori o upanju zoper obup.
Zgodovinska vloga lendavskega dežnika
Lendavski dežniki so izvirni in domiselni še v današnjem času.
Mestu je bila nekoč v ponos dežnikarna, prva tovrstna na ozemlju Avstro-Ogrske. Nastala je iz šivalnice Bele Worthmana leta 1904. O njeni uspešnosti priča podatek, da se je že po dveh letih in pol poslovanja, s po 270 do 350 izdelanimi dežniki na dan, preoblikovala v delniško družbo. S krajšimi in daljšimi prekinitvami je delovala vse do leta 2001. Odtlej so v naših trgovinah na voljo zgolj ceneni azijski dežniki.
Na razstavi si je mogoče ogledati dokumente o ustanovitvi tovarne, fotografije starih strojev, predstavljeni so tudi sodobnejši postopki izdelave dežnikov itd. Obiskovalcem daje vpogled tudi v zgodovinsko vlogo dežnika. Ta je bil nekoč predvsem dopolnilo k damskemu oblačilu, šele pozneje so ga začeli uporabljati kot zaščito pred dežjem.
Živahen kulturni utrip, pogosto tudi za Madžare
Danes je nosilec lendavskega kulturnega dogajanja v slovenskem in madžarskem jeziku moderni Kulturni dom, v katerem sta gledališka in koncertna dvorana. Za pomemben kulturni center velja tudi Center Banffy s knjigarno in manjšo galerijo, ki ga radi obiskujejo domačini in tujci. Madžarske knjige in časopise lahko prebirate ob dobri kavi in slastnem pecivu ali pa se prepustite drugačnemu programu. Tu namreč potekajo pomembne literarne in glasbene prireditve, predstavitve knjig, uradna in prijateljska srečanja ter znanstvena posvetovanja.
Center deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ime pa je dobil po dolnjelendavski aristokratski družini, ki je spodbujala kulturo v mestu. Nameščen je v nekdanji meščanski pritlični hiši in lepo odseva značilnost in vzdušje naglo razvijajočega se mesta na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob njem je vse do druge polovice 18. stoletja delovala judovska molilnica.
Še nekoliko naprej, v Laubheimerjevi baročni vili, domuje današnja mestna knjižnica.
Malo listkov želja na judovskem pokopališču
Na prelomu stoletja je bilo prebivalstvo Lendave narodnostno in versko zelo heterogeno. Tu je živelo poleg katoličanov lepo število evangeličanov, od druge polovice 18. stoletja pa so se začeli sem priseljevati tudi Judje. Danes stoji sredi mesta velika rimskokatoliška cerkev s parkom in kipi sv. Florijana, sv. Štefana Ogrskega iz družine Arpadovičev ter slovenskega škofa Antona Martina Slomška.
Lendavski zemljiški gospodje Banffy so v času reformacije prestopili v protestantsko vero. Danes si nekoliko stran od strogega centra lahko ogledamo (skromnejšo) evangeličansko cerkev.
Pomembna gonilna sila za razvoj lendavskega gospodarstva so bili nekoč Judje. Bili so spretni trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vodilni možje v mestni politiki.
Danes nasproti kulturnega doma stoji sinagoga iz leta 1866, ki je poleg mariborske edina v Sloveniji. Kot sakralni objekt je delovala do leta 1944. Od prvotne opreme je ostala le še ura. Danes je to razstavni in prireditveni prostor. V njej si lahko ogledate stalno spominsko razstavo o lendavskih Judih. Številni počivajo na dolgovaškem pokopališču, obrnjeni k rodnemu Jeruzalemu. Kamenčkov in listkov želja je danes tam toliko kot obiskovalcev – malo.
Za kürtös kalacs se splača počakati
Današnji obiskovalci poznajo Lendavo predvsem po kulinarični ponudbi. Gričevnata okolica zagotavlja kakovostna vina, domačini pa radi postrežejo z bogračem in suhomesnatimi specialitetami. Za posladek vam priporočamo madžarski kürtös kalacs. Se splača počakati v vrsti, tudi 20 minut, če je treba!
