Letališča so katedrale XXI. stoletja

Letališča so katedrale XXI. stoletja, pravi arhitekt Luis Vidal, španski avtor povsem novega kraljičinega Terminala 2 na največjem londonskem in tretjem največjem svetovnem letališču Heathrow. Na njem bo jutri pristalo prvo letalo ameriške družbe United, potem pa postopoma v šestih mesecih še letala 25 letalskih družb.

Terminal 2 ali The Queen´s Terminal bo 23. junija slavnostno odprla kraljica Elizabeta II., ki je pred skoraj šestdesetimi leti odprla tudi prvi terminal na Heathrowu; ta je s časom dobil zaporedno številko dve in so ga leta 2009 porušili ter na njem v petih letih za 3,1 milijarde evrov postavili novega. Letališče Heathrow, ki zdaj premore pet terminalov, so pred skoraj natanko enim letom v svetovnem združenju letališč ACI skupaj z amsterdamskim Schipholom proglasili za najboljše evropsko letališče v kategoriji nad 25 milijonov potnikov.

Zmogljivost novega terminala bo v začetni fazi 20 milijonov potnikov na leto, zmogljivost celotnega letališča, v obnovo katerega so v zadnjih letih vložili 13,5 milijard evrov zasebnega kapitala, pa je 70 milijonov potnikov. Ko bo proti koncu letošnjega leta Terminal 2 popolnoma naseljen, bo imel vsak dan 332 letov na 54 destinacij po vsem svetu.

Luis Vidal je novi terminal zasnoval kot rastočo stavbo z osrednjim notranjim ovalom, ki je hkrati od trgovin umaknjena čakalnica in prostor za srečanja. Na ogledu svoje stvaritve je Vidal poudaril, da je stavba namenjena ljudem: dve petini potnikov bo transfernih in iz stavbe ne bodo nikoli stopili. Arhitekt je ustvaril novi Covent Garden, legendarno stičišče v središču Londona. Vidal našteva vrednosti nove stavbe: preprosto (intiutivno) orientacijo, funkcionalnost, prihodnjo fleksibilnost, prostor za dejavnosti, naravno dnevno (severno) svetlobo, ki se najmanj spreminja, in barvito nočno svetlobo, teksturo in akustiko.

Pospešeno prestopanje

Predvsem pa gre za majhne razdalje. Direktor razvoja Heathrowa in napovedani prihodnji izvršni direktor letališča John Holland-Kaye poudarja, da imajo potniki radi majhna letališča, zato je bilo vodilo pri oblikovanju Terminala 2, kako narediti prijetno stavbo. Tu je iz garažne hiše z avtobusno postajo tri minute hoje do terminala, razdalja do postaje podzemne železnice in hitrega mestnega letališkega vlaka pa tudi ni prevelika. Ves čas gradnje so na Heathrowu tesno sodelovali s Star Alliance – in to je prvi primer tako tovrstnega sodelovanja kot združitve kake letalske združbe na enem terminalu.

Čas za prestopanje se bo z dveh ur zmanjšal na največ šestdeset minut, saj so poti res kratke, poudarja tudi Justin Erbacci, podpredsednik Star Alliance. Triindvajset od skupaj 26 letalskih družb, ki bodo imele nov dom na tem sodobnem terminalu, je članic Zvezdne združbe (Star Alliance), poleg njih pa še irski Aer Lingus, (hčerinska družba Lufthanse, ustanovne in vodilne članice Star Alliance), Germanwings in (po velikosti sedma letalska družba v Združenem kraljestvu) Virgin Atlantic Little Red. Pravzaprav bodo med vsemi članicami Star Alliance manjkale le tri, panamska Copa Airlines, kitajski Shenzhen Airlines in slovenska Adria Airways.

Rekordna turistična letina

Slovenski letalski prevoznik leti v Londonu (spet) na letališče Gatwick, predsednik uprave AA Mark Anžur pa pravi, da si že dalj časa prizadevajo pridobiti take slote (pravico pristajanja) na Heathrowu, ki bi ustrezali Adriinemu voznemu redu. Adria Airways je do 31. marca 2002 na Heathrowu že pristajala, takrat pa je slote prodala.

Adria Airways leti sicer samo dvakrat na teden, vendar pa z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana na letališče Luton (tja je poleti 2012 letela tudi Adria Airways) leti trikrat na teden nizkocenski prevoznik Wizz air, na letališče Stansted pa vsak dan Easyjet. Po podatkih britanske turistične organizacije je Veliko Britanijo lani obiskalo 51.000 obiskovalcev iz Slovenije, kar je bilo za štiri odstotke manj kot v olimpijskem letu 2012.

Patricia Yates, direktorica v turistični organizaciji Visit Britain (Obiščite Britanijo), poudarja, da so olimpijske igre povečale zanimanje za Veliko Britanijo, lansko leto pa je bilo po turističnem obisku iz tujine s 33 milijoni obiskovalci, ki so na Otoku potrošili skoraj 26 milijard evrov, rekordno. Tudi leto 2014 se je začelo obetavno: sedem milijonov obiskovalcev pomeni že za desetino večji obisk kot v enakem lanskem obdobju. V letu 2020 želijo številko tujih obiskovalcev povečati na 40 milijonov: za to pa potrebujejo večja letališča.

Slovenci s(m)o dobri turisti

Britanska turistična industrija je peta največja dejavnost v Združenem kraljestvu, ki ustvarja 3,1 milijon delovnih mest in prispeva devet odstotkov državnega BDP, 156 milijard evrov. Med tujci pride največ obiskovalcev iz Francije, 3,9 milijona v letu 2013, sledijo obiskovalci iz Nemčije (3,2 milijona) in iz ZDA (2,8 milijona). Po številu prenočitev je vrstni red premešan, na vrhu so obiskovalci iz ZDA z 22 milijoni prenočitev, sledijo obiskovalci iz Francije (dobrih 19 milijonov prenočitev) in iz Nemčije (slabih 19 milijonov). Tudi po potrošnji (že omenjenih 25,8 milijard evrov) so na vrhu ZDA (3,1 milijarde evrov), sledi Nemčija (1,7 milijarde) in Francija (1,66 milijarde). Slovenski turisti so po podatkih Visit Britain lani potrošili 28 milijonov funtov ali 34,4 milijone evrov, to pa je 41 odstotkov več kot leta 2012.

Da smo slovenski turisti dobri gostje, pokaže preračun porabe. Največji »zapravljivci« so seveda iz z nafto bogatih arabskih dežel, med preostalimi pa so na vrhu obiskovalci iz prekooceanskih dežel Avstralije (1372 evrov na obiskovalca), ZDA (1122 evrov) in Kanade (881 evrov). Slovenija je s 550 funti ali 677 evri kar visoko, vsekakor pa više kot Italija (615 evrov), Nemčija (547 evrov) ali Francija (418 evrov).

Kar polovica obiskovalcev iz tujine ostane v Londonu in prav to si želijo turistični delavci spremeniti s popularizacijo drugih delov Otoka in različnih dejavnosti. Usmerjajo na zgodovino, kulturo, naravo, nakupe, glasbo, šport in tudi kulinariko. Brez dvoma imajo Angleži, Valižani, Škoti in (severni) Irci na vseh področjih kaj pokazati – in pri ogledih vožnja po levi strani niti ni tak problem. Sicer pa je sistem javnega prometa tudi razvit, seveda.

Uradna slovenska statistika je lani naštela dva milijona in četrt prihodov tujih turistov, kar je bilo za pet odstotkov več kot leta 2012. Ustvarili so skoraj šest milijonov prenočitev ali za tri odstotke več kot leta 2012. Iz Združenega kraljestva je prišlo lani 74.667 turistov, za 8,1 odstotka več kot predlani, pri nas pa so prespali 244.625-krat, kar je za 8,2 odstotka višja številka kot predlani. Statistike, koliko denarja so porabili pa – žal – ni.