V teh zimskih dnevih bi se verjetno marsikdo raje grel na kakšni tropski plaži. Namesto sivih opustelih dreves bi se sprehajal po tropskem gozdu in opazoval bujno rastje. Vendar pa vam za ta užitek ni treba leteti deset ur z letalom in tudi strošek ne bo pretiran. Mali tropski raj je namreč zelo blizu.
Vse, kar morate storiti, je, da sedete v avtomobil in peljete po avtocesti v smeri Lendave in na izvozu Turnišče sledite smerokazu do Dobrovnika. Lahko pa izberete Mursko Soboto in nadaljujete po lokalni cesti proti Dobrovniku. Tu je nastal pravi mali tropski raj.
Kombinirajte eno- ali večdnevni izlet z ogledom bližnje Bukovnice in znamenitega jezera, pokušnjo vin v kateri izmed številnih vinskih kleti v gričevnati vinorodni okolici ter s kopanjem v pomurskih termah. Prav gotovo se boste počutili »tropsko«.
Prednosti območja so mir, neokrnjena narava in gostoljubnost ljudi. Industrializacija je namreč te kraje obšla, gospodarstvo temelji na storitveni dejavnosti in kmetijstvu.
Gre sicer za demografsko ogroženo in narodno mešano območje, kar pa je pustilo zanimivo kulturno dediščino ter bogato ljudsko izročilo, ki je mešanica slovenskih in madžarskih vplivov.
Orhideje, vzor za Evropo
Malo zunaj strnjenega dela naselja Dobrovnik je pred slabim desetletjem zrasla prava proizvodnja orhidej. Kot prvi v Evropi so jih začeli vzgajati v steklenjakih, ki so ogrevani s pomočjo do okolja prijazne geotermalne energije.
Ob steklenjaku se lahko sprehodimo še po pravem malem tropskem vrtu, kjer si je mogoče ogledati okrog 900 eksotičnih primerkov kar stotih različnih tropskih in subtropskih rastlinskih vrst.
Poznate na primer dišečo vaniljo, sladko banano in ananas, opojno kavo, kralja začimb poper, sočno papajo, hranljiv avokado, mango ali ingver? Veste, kako rastejo, kako visoki so, kakšne imajo plodove?
Ponudbo vrta dopolnjuje zanimiva zbirka botaničnih vrst orhidej z vseh kontinentov, obsežna zbirka flamingovcev in drugega bujnega tropskega rastlinstva. Če posameznih vrst ne poznate dobro ali si jih želite podrobneje ogledati in spoznati, jih pokličite in se dogovorite za vodeni ogled.
Ker je gojenje tovrstnih rastlin precej zahtevno, saj narekuje stabilno klimo, primerne pogoje in v veliko primerih tudi opraševalce, še vedno proučujejo možnosti za vzgojo novih tropskih rastlin. Marca leta 2009, dve leti po odprtju tropskega vrta, so imeli pravo obiranje banan, edino v Sloveniji.
Z energijo nabita Bukovnica
Južno od Bukovnice se na idilični legi med gozdovi skriva umetno Bukovniško jezero, ki je nastalo kot protipoplavni ukrep z zajezitvijo Bukovniškega potoka. Najprej so ga odkrili taborniki in ribiči, ki so tu že pred desetletji našli svoj mir. Nato so prijeten gozd, ki obdaja jezero, izmerili radiestezisti in odkrili pomirjujoče in revitalizirajoče energije.
Kapelico, ki menda stoji na samem energetskem centru, z izvirom sv. Vida zdaj oblegajo turisti od blizu in daleč. Vsi po vrsti si natakajo vodo iz Vidovega izvira, ki je menda nekoč slepemu pastirju, potem ko si je v njej umival obraz, povrnila vid.
Slikovita okolica v vsakem primeru deluje poživljajoče in vrača energijo, le miru je vse manj. Po oznakah ob energetskih točkah sodeč pomagajo te pri odpravljanju težav z vidom, sluhom, prebavili, živčevjem in kožo, celo pri odvajanju od alkohola, kajenja in drog.
Hiša Györgya Dobronokija
Dobrovnik, ki je danes sedež istoimenske občine, je bil kot trg omenjen že konec 14. stoletja. Nekoč je bil znan po številnih lokalnih obrteh, od katerih je najbolj cvetelo lončarstvo.
Poleg cerkve sv. Jakoba si splača ogledati hišo Györgya Dobronokija, ki je bila v 20. stoletju bivališče notarja, zdravnika, nekaj časa pa tudi gostilna. Njena notranjost priča o vsakdanjem življenju lokalnega prebivalstva.
Ogledamo si lahko bivalni in delovni prostor meščanstva, stanovanjsko opremo, šivalne stroje, sakralne predmete, oblačila oziroma ljudsko nošo, lončevino, doma izdelan tekstil in delovno orodje.
Zanimiva je tudi kuhinja iz obdobja na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko so postavljali za razliko od prejšnjih črnih kuhinj zaprta ognjišča s površino za kuho in pečico za peko, od koder je bil dim speljan v dimnik. Poleg kuhinjske omare so imeli tako imenovani sklednjak s policami, vdelanimi v steno, kjer so shranjevali kuhinjske pripomočke. Tu so nekoč domačinke pekle hrustljave preste oziroma perece.
Prebivalstvo je narodnostno mešano, saj tu poleg Slovencev biva še madžarska manjšina. V vasi deluje Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik. Nekateri raziskovalci v etnografskem smislu prištevajo Dobrovnik h kulturni enoti Hetés oziroma na njen rob. Številna društva prirejajo različne prireditve, zato ne pozabite povprašati po njih.
Številne učne poti
Po bližnjih Dobrovniških in Strehovskih goricah so speljane številne krajše in daljše, a večinoma nezahtevne vinogradniške poti. Boršova pot je dolga pet kilometrov, Pot od sv. Urbana do sv. Martina in nazaj znaša sedem kilometrov, Urbanova pot pa je dolga pet kilometrov. Zanimive so tudi gozdne učne poti: Objezerska je dolga tri kilometre, Pot skozi Urbanijo meri osem kilometrov, Pot v log pa tri kilometre. Več je še pohodnih poti.
Po gozdnih se lahko sprehodite tudi z otroki, ki bodo lahko spoznavali gozdne združbe, lovski dom, preže, krmišča za živali, protipožarne preseke, mravljišča, podrast, ptice ali našli kakšen sicer redek močvirski tulipan itd.
Vinogradniške poti vodijo mimo številnih vinskih kleti, tako da žejni ne boste ostali. Ob jezeru pa vodi še trikilometrska Vidova pot.