Najboljši grižljaji z ulice

Spomnim se svojega prvega potovanja pred leti in kako sem bila prestrašena ob misli na prehranjevanje na ulici v državah tretjega sveta. Branje in poslušanje nasvetov drugih popotnikov ni prav nič pozitivno vplivalo name, a pravijo, da v sili hudič tudi muhe žre, in ker so bila moja finančna sredstva na poti zelo skromna, mi ni preostalo drugega, kot da se opogumim in se spoznam s tovrstno prehrano tudi sama.

Ulična hrana je, odkar sem jo poskusila, nepogrešljiva sopotnica na vseh mojih poteh, ne glede na to, na katerem kontinentu se znajdem. Navsezadnje mi tovrstno prehranjevanje na potovanjih vedno predstavlja eno najbolj pristnih izkušenj. Zaradi druženja z lokalci hočeš nočeš začneš popolnoma drugače dojemati okolje, v katerem se znajdeš. Z njimi stojiš v vrsti, kakšno rečeš, saj so ponavadi vsi izredno radovedni, ali pa na svojo porcijo čakaš sedeč za majhno mizo sredi prometnega pločnika. Poleg hrupa, ki ga na ulicah povzročajo različna prevozna sredstva, ušesa zaznajo še en zvok – cvrčanje olja v velikih vokih in posodah, kjer se pečejo in kuhajo eksotične sestavine. Tudi nos ni prav nič prikrajšan, saj ponavadi med našim čakanjem prav omamno diši.

Kjer je gneča, je dobro

No ja, stvar seveda ni vedno tako idilična, saj gre pri prodajalcih ulične hrane ponavadi za higiensko nekoliko slabše urejene lokale ali stojnice, v katerih se znajde še mnogo stvari, ki bi včasih spadale na povsem druga mesta kot v kuhinjo. Slaba higiena pa ni vidna le v prostorih in na pultu, ampak tudi pri prodajalcih. Mogoče to najbolj opazimo v arabskem svetu, ko se ponekod falafel pred tabo zvija z rokami, ki jih »krasi« tista značilna črna umazanija pod nohti. Podobna zgodba je tudi v Srednji Ameriki, le da se tam pripravljajo tortilje.

Nikoli ne bom pozabila kuhinje v Chiang Maiu na Tajskem, ki je spominjala na pravo mehanično delavnico, iz nje pa ni prihajal prav nič vabljiv vonj. Lakota je naredila svoje, zato sem sklenila, da ne iščem več naprej in si tam naročim kosilo. Obdana z orodjem, vodnim skuterjem in najrazličnejšimi »okraski« sem prav tam jedla najboljšo hrano daleč naokoli. No ja, morda sem bila le tako zelo lačna. Kakorkoli, sčasoma za takšne »dodatke« postaneš slep oziroma moraš postati slep in se ob vsej krami zgolj nasmehneš. Med popotniki velja nekakšno nenapisano pravilo, da je najboljšo hrano ponavadi najlažje najti prav na najbolj nenavadnih lokacijah. Pri izbiri nikar ne prezrite domačinov, ki so vam pri odločanju lahko v veliko pomoč. Več ko jih lahko na stojnici opazite, bolj sveža in okusnejša bo praviloma vaša hrana.

Včasih pa se stvari tudi ne končajo tako zelo dobro in se nam pripeti kakšna, upam da majhna, zdravstvena tegoba. Za popotnike, ki jedo ulično hrano, so namreč precej pogoste želodčne težave, ki jih pospremi nezaželena driska, kar nam lahko zagreni delček poti.

Mesojedci so bolj ogroženi

Težave se rade pojavijo predvsem zaradi različnih sestavin, začimb, ki jih naše telo ni vajeno. Žal pa se zgodi tudi kakšna zastrupitev, ki ti potovanje lahko obrne na glavo. Vsaj po mojih izkušnjah je ponavadi najbolj kritično – meso. Hladilniki so pri uličnih prodajalcih redkost, če ne skoraj nemogoč pojav, poleg tega pa na tržnicah prodajajo meso, ki več dni v vročini visi na stojnici in po njem posedajo nadležne muhe. Zaradi tega se vsaj jaz na svojih poteh ponavadi izognem uživanju mesa. Konec koncev so eksotične države izredno bogate z okusno in različno zelenjavo. Ponavadi ti že pogled na mesno tržnico vzame nekaj teka, če pa ga že uživamo, naj bo vsaj dobro pečeno.

Želja in navad na potovanjih je toliko, kolikor je ljudi, saj vsakomur ustreza nekoliko drugačen način potovanja in raziskovanja. Nekateri prisegajo na lepo urejene restavracije, kjer se v ozadju sliši tiho igranje klavirja, drugi spet na ulične stojnice, kjer glasbo v ozadju ustvarjajo mimoidoči. Vaša izbira je nedvomno velikokrat povezana tudi s financami, saj ulično prehranjevanje velja za najcenejše. S tovrstno izbiro se lahko najeste že za manj kot en evro. Kljub temu da vam hrane na ulicah ne bi bilo treba jesti, je zgolj zaradi pristnejšega doživetja to včasih res treba preizkusiti. Lahko se namreč zgodi, da boste ravno na majhnih, polomljenih plastičnih stolih jedli najboljši obrok v obiskani državi.

Navsezadnje pa se marsikdaj tudi v kuhinjah urejene restavracije skriva popoln kaos.