Pet sanjskih potovanj hidrologa Janeza Polajnarja

Vsa potovanja znanega slovenskega napovedovalca in razlagalca poplav so povezana z vodo.

Objavljeno
23. maj 2013 12.11
Primož Kališnik, Trip
Primož Kališnik, Trip

Vse kaže na to, da je voda v vseh agregatnih stanjih okolje, v katerem se najbolje počutim. Voda, bodisi slana ali sladka, pa voda v obliki snega me spremlja tako v privatnem kot v poklicnem življenju. Delo, ki ga trenutno opravljam, je povezano z napovedovanjem vodnatosti slovenskih rek in opozarjanjem pred škodljivim delovanjem voda, pred poplavami in sušo, prej pa sem kot trener slovenske državne in olimpijske reprezentance v kajaku in kanuju na divjih vodah delovne dni preživljal dobesedno na vodi. Zato so tudi potovanja v prostem času bolj kot v znamenita mesta usmerjena k aktivnostim na vodi in snegu.

Kolorado, pršič kot šampanjec

Imam to srečo, da moj dobri prijatelj živi v mestecu Silverhorne v Coloradu, v okrožju Summit County. To je najvišje ležeče okrožje v ZDA z nadmorsko višino od 3000 do 4500 metrov v osrednjem delu Skalnega gorovja. In prav tu se okoli njegove hiše v oddaljenosti od 15 do 45 minut vožnje z avtom razprostira sedem vrhunskih smučišč: Vail, Beaver Creek, Arapohe Basin, Keastone, Breckenridge, Cooper Mountain, Lovelend in Steamboat, ki je oddaljen dve uri vožnje. Zaradi visoke nadmorske višine in velike oddaljenosti od morja je tu sneg v primerjavi z našim izredno suh. Njegova vlaga pozimi ne presega deset odstotkov, pravijo mu Champagne Powder. Smučanje je zaradi puhastega snega precej lažje kot v Alpah, tako po celem snegu kot po urejenih smučiščih. Zaradi visoke drevesne meje, ki je tu na okoli 3600 metrih, je pokrajina bolj podobna Pokljuki ali Pohorju kot alpskemu visokogorju. Smučarske proge so večinoma speljane skozi gozd, vidljivost je zato tudi v slabem vremenu in snežnih viharjih dobra. Tu so doma široke smuči, opaziš pa lahko tudi jezdeca na konju s smučmi na sedlu.

Egadin, oaza sredi poletne vročine

Visoka planota v Švici z jezeri, urejenimi kolesarskimi in pohodniškimi potmi ter glavnim mestom St. Moritz ponuja oazo hladnejšega vremena v poletni vročini. Ob stabilnem vremenu so tu odlične vetrovne razmere za deskanje na jezeru Silvaplana, ki leži na nadmorski višini 1790 metrov. Veter maloja wind začne pihati s švicarsko natančnostjo ob 12. uri in piha do večera, ravno prav za plovila na veter vseh vrst, ki jih srečate na tem jezeru. Tekmovanje Egadin Surfmarathon v začetku avgusta vsako leto pritegne svetovno znana imena jadralnega in deskarskega športa, ki se pomerijo z ljubiteljskimi surfarji. Startati na regati z ramo ob rami s svetovnimi prvaki in surfarskimi legendami je posebno doživetje. Zaradi redkejšega zraka na tej višini je za dober rezultat treba uporabljati večja jadra kot na morju. Klub temu da smo v Švici, je kampiranje ob jezeru tu cenejše kot v naših krajih, ljudje, ki tu preživljajo prosti čas, pa izžarevajo nenavadno predanost športnemu načinu življenja. Poletni dopust ob alpskih jezerih brez pretirane gneče je lahko prava stvar.

Soča, svetovni biser

Kot kajakaški trener sem veslal na številnih rekah po svetu, ampak tako lepe in čiste reke, kot je naša Soča, nisem videl nikjer. Zaradi kraškega zaledja Julijskih Alp, prodnate podlage, po kateri teče, in odmaknjenosti zgornjega Posočja je Soča v primerjavi z drugimi rekami izredno bistra in hladna. Tudi v največji vročini njena temperatura ne presega 12 stopinj. V zadnjem obdobju se je v glavni poletni sezoni raftarski turizem na Soči močno razširil zlasti s tujimi agencijami, ki ponujajo skoraj masovne užitke ob spustih po reki. Po mojem mnenju preveč za tako lepo reko. Kljub temu pa lahko najdeš svoj mir na vodi ali ob njej na delih reke, kjer je turističnih spustov manj, ali pa v jutranjih in poznih popoldanskih urah. Ni lepšega kot jutranje prebujenje, ko stopiš iz šotora in skočiš v hladen tolmun Soče. Res je mrzla tale Soča, ampak kot pravijo: Vse je v glavi … in hladna voda ti prav gotovo, vsaj za nekaj ur, spremeni pogled na svet.

Morje, tri dni in tri noči med valovi

Čeprav se z jadranjem po Jadranu doma ukvarjamo že slabih 30 let, smo se s prijatelji in našimi boljšimi polovicami podali na večdnevno sklenjeno jadranje iz Šibenika v Catanio na Siciliji. Jadranje po Jadranskem in Jonskem morju konec oktobra pomeni lahko veliko vetra z nevihtami in vodnimi trombami ali pa popolno brezvetrje, kjer so orientacijske točke le velike ladje, ki plujejo po svojih koridorjih. 500 navtičnih milj v eno smer pomeni tri dni in tri noči sklenjenega jadranja, med drugim kuhanje kosila in večerje včasih tudi na eni nogi ter nočne izmene za krmilom, kjer je glavna naloga izogibanje velikim tovornim ladjam. Kakšna je lahko moč odprtega morja, ponazarjajo za naše razmere ogromni valobrani pred pristanišči. V Punti Leuci, ki leži ob vhodu v zloglasna Ortrantska vrata, so ob pomol privezane napol potopljene in poškodovane jadrnice, ki so doživele hudo uro na morju. Bližamo se Siciliji, vreme je oblačno, morje valovito, ko nenadoma nad jamborom v meglici zagledamo znano stožčasto obliko; Etna s svojim dimom nad oblaki.

Sardinija, skale in lov za vetrom

Na deskarske prvomajske počitnice na Sardinijo smo se odpravili že večkrat. Kljub izkušnjam pa se je zgodilo, da smo zamudili trajekt v Livornu. To dejstvo je sicer na prvi pogled podražilo počitnice, a nam je dalo nove dimenzije: spanje v kombiju in na plažah na prostem, s tem pa občutek neizmerne svobode. V začetku maja takšnega početja še ne preganjajo, saj je takrat na otoku malo turistov. Zaradi iskanja primernega vetra za deskanje, ki piha le na severnem ali južnem delu otoka, so selitve pogoste, pri tem pa spoznavaš zalive, peščene in kamnite plaže ter neverjetne naravne kamnite skulpture vseh mogočih oblik, ki sta jih izklesala veter in slana voda. V tem delu leta tam vse cveti in ni ga lepšega kot deskanje v omamnem vonju cvetlic, kadar zapiha veter z obale. Barvitost narave in naselij, omamne vonjave in neverjetne oblike granita so prve misli, ko pomislim na Sardinijo.