Turisti med politično krizo, ki pretresa najmlajšo azijsko demokracijo, nemoteno uživajo v soncu in na mivki prelepih maldivskih plaž. Ko se je kriza začela, niti koktajlov niso odložili. Samo deset minut vožnje s čolnom od glavnega otoka in prestolnice Malé, mesta policijskega upora, ki je predsednika Mohameda Našida prejšnji teden prisilil k odhodu in povzročil spopade, leži raj, kakršnega večina turistov povezuje z Indijskim oceanom.
Komaj se izkrcaš s 15-metrskega motornega čolna, opremljenega z usnjenimi sedeži in klimatizirano kajuto, ki te bliskovito pripelje v pristan letovišča Kurumba na Vihamanafuši, že si v deželi razkošja, vodnih športov in sprostitve.
Pobeg pred zimo
Politični prevrat, kar se profesorja ameriške literature Jerzyja Sobieraja tiče, se je zgodil nekje daleč od čiste turkizno modre vode ob njegovih nogah. »Krasno se imava. Slišala sva za državni udar, ja, vendar naju ne skrbi, zaradi njega ni tu nobenih težav,« je povedal.
S kozarcem belega vina v roki je sedel poleg žene, odvetnice Ewe Korzan-Sobieraj. »In tudi če bi slučajno res nastopile težave, je letališče na bližnjem otoku, tako da ni problema,« pove in namigne proti mednarodnemu letališču, od koder večina turistov odhaja proti svojim letoviščem, ne da bi sploh morala v Malé. Zakonca sta na desetdnevnem begu pred zimo v Varšavi.
Podoba gospodarstva Maldivov, 1192 koralnih otokov in otočkov jugozahodno od Indije, ki so leta 1972 postali neodvisna država, se je spremenila, ko so v Kurumbi kot prvi razvili koncept razkošnega turizma.
Eksplozija letovišč, ki so sledili tistemu v Kurumbi, je otočje spremenila iz zakotnega ribiškega območja v destinacijo za hollywoodske filmske zvezde, bogate mladoporočence in druge, ki si lahko privoščijo počitnice, na katerih je treba za hišo na kolih pri morju oziroma nad njim odšteti tisoč dolarjev na noč. V Kurumbi, ki ima pet zvezdic, je navadna soba 225, zasebna vila s služabnikom in bazenom pa 2200 dolarjev na noč.
En otok, eno letovišče
Od turizma pride 30 odstotkov vrednosti maldivskega gospodarstva, ki skupno ustvari 2,1 milijarde dolarjev na leto, toda Sim Mohamed Ibrahim, glavni tajnik Maldivskega turističnega združenja, pravi, da je ta delež v resnici kar 75 ali 80 odstotkov. Okvirna ocena izgube prihodka zaradi približno petstotih odpovedi aranžmajev tujih turistov na najbolj prestižnih otoških lokacijah je do dobrih sto milijonov dolarjev v prihodnjega pol leta.
Maldivi, ki so bili devet stoletij islamski sultanat, imajo danes 101 letovišče, skoraj vsa na neobljudenih otokih, dosegljivih z gliserji ali hidroplani, ki križarijo po nebu nad 90.000 kvadratnih kilometrov velikim turističnim rajem. Tolikšna geografska razpršenost je prednost tako zaradi »robinzonske« želje mnogih po begu pred vsakdanjo rutino kot tudi zaradi verske občutljivosti 330.000 domačinov, ki so vsi sunitski muslimani.
Maldivski pristop »en otok, eno letovišče« se po besedah Jasona Kruseja, direktorja Kurumbe, zdaj, med političnim vrenjem, lepo obrestuje. »Naseljeni lokalni otoki na eni in letovišča na drugi strani sta dva različna svetova,« poudarja. »Bilo je sicer nekaj odpovedi, a šlo je za goste, ki ne razumejo destinacije.«
Luknje v zakonih
Letovišča, ki gostijo pretežno zahodnjake, vse več pa tudi kitajske turiste, so na nenaseljenih otokih, kar je hkrati odprlo pomembno luknjo v zakonu, ki tam omogoča točenje alkoholnih pijač. Na naseljenih otokih je to prepovedano.
Našidov načrt zgraditi na pustih otokih nova letovišča, je razjezil njegove politične nasprotnike, ki so izkoristili naraščanje konservativnega islamskega čustvovanja za srdit napad na njegovo versko neprimernost.
Vlada je poleg tega na pritisk proislamskih strank januarja za krajši čas zaprla letoviški salon za masažo. Našid je dal tudi pobudo za davčno reformo, s katero bi zamašili nekaj lukenj v davčni zakonodaji in s tem preprečili utaje v višini več sto milijonov dolarjev iz turističnih prihodkov.
Udar lastnikov letovišč
Našid je prejšnji teden zadržano okaral politično frakcijo lastnikov letovišč, češ da so ga posredno prisilili k odhodu v tujino, čeprav podrobnejših podatkov o njihovih motivih ni navedel. »Udar so financirali večinoma lastniki letovišč,« je zatrdil novinarjem. Na vprašanje, zakaj, je odgovoril: »Domnevam, da zato, ker imajo raje staro korumpirano ureditev.«
Na zgodovinskih volitvah leta 2008 je premagal Maumuna Abdula Gajuma, ki je 30 let vladal z absolutno oblastjo in je proti njegovim zaveznikom poskušal sprožiti vrsto sodnih procesov zaradi grabeža več milijonov dolarjev. Gajum je zanikal, da bi storil kaj nezakonitega.
Neki zahodni diplomat, ki noče biti imenovan, je povedal, da so lastniki letovišč sicer močni, vendar politično tudi zelo neenotni. Če je bil torej kdorkoli proti Našidu, je bilo tako bolj zaradi politike kot zaradi turizma. »Politični razred je vpleten v vse, vključno s turizmom, zato slaba publiciteta zaradi vseh teh dogodkov ni v njegovem interesu.«
Konec medenih tednov?
Politično vrenje se, kar se tiče turističnih agencij, ne more končati dovolj hitro, pravi Ibrahim iz Maldivskega turističnega združenja, da podoba maldivskega raja medtem ne bi zbledela. »Turistične operaterje zelo skrbi, da bo odpovedi več, ker je šele zdaj jasno, kaj se je tu pravzaprav zgodilo,« je dejal. »Nemogoče je pojasniti, da je to, kar se dogaja, tam, v Maléju, ne pa v letoviščih.«
Za goste z bosimi nogami v mivki, željne počitka in spremembe, ali za mladoporočence na medenih tednih nič od tega ni pomembno. Inženir Abdul Vafi, Egipčan, ki živi v Parizu, pravi, da mu politika ni pokvarila medenih tednov. »Ali imate tu res politične težave? Dejstvo je, da prihajava iz Egipta.« Vafi živčno trzne, ko ga preleti hidroplan. »S trgom Tahrir ni primerjave,« namigne na lansko vstajo proti predsedniku Mubaraku v domovini. »Egipt, tam je bilo nasilje, ne pa tu!«