R. Š., Trip
Zelo redki so hotelski bari na svetu, kjer morajo pivo skladiščiti v hladilniku zato, da je bolj toplo. Pod švicarskimi vršaci, kjer vas bo noč v iglujski vasi stala tudi do 200 evrov, je to edina možnost, da pijača – če nima večje vsebnosti alkohola – ne zmrzne.
Pred petnajstimi leti se je navdušeni deskar na snegu Adrian Günter soočil s težavo številnih adrenalinskih somišljenikov, ki so si na vsak način želeli zgodaj zjutraj s smučmi ali snežno desko zarezati v pršič, pa je bil dostop do visokogorja zamuden in naporen. Preden so prispeli do planote pod Matterhornom, so bili že dodobra izmučeni. In nastala je ideja, kmalu tudi izvedba: Günter je izdelal iglu, kjer je s kolegi prespal in zjutraj ob prvem svitu že vijugal proti dolini.
Takrat si gotovo ni mislil, da bo danes njegova »hotelska veriga« štela že sedem iglujskih vasi v švicarskem in nemškem visokogorju. Posel je začel cveteti, za prenočišče visoko v gorah je začel že kar mastno zaračunavati, igluji pa so postajali vse bolj moderni in udobni.
V vseh iglujskih vaseh so podjetni gostitelji namestili velike masažne kadi oziroma džakuzije, kar je pritegnilo še več gostov iz doline. Iglujska vas, katere povprečna velikost je 600 kvadratnih metrov, tako ponuja pravzaprav vse, kar v dolini nudi hotel s štirimi zvezdicami.
Sobe so eno-, dvo- ali večposteljne, krepko nad dva tisoč metri nad morjem se lahko namakate v vroči vodi z mehurčki, ledene postelje pa so prekrite z odličnimi spalnimi vrečami. Gostitelji pravijo, da se pravzaprav noben gost še ni pritožil, da ga zebe.
»Razgled je nekaj nepozabnega. Podnevi daleč naokoli po Alpah, ponoči pa ob lepem vremenu vidiš toliko zvezd, kot najbrž nikjer drugje. Nepozabno, vredno vsakega evra,« je zapisal eden izmed francoskih gostov.
Vseh sedem »hotelskih naselij« seveda ni večnih, vsako zimo jih morajo zgraditi na novo. Igluje že pozno jeseni, ko je dovolj mraz, začnejo graditi s pomočjo velikih balonov, ki jih napihnejo in jih nato obložijo s snegom in ledom.
Ko iz balonov izpustijo zrak, zidovi in stropovi ostanejo, skupinica arhitektov pa se nato pozabava z notranjo ureditvijo posameznih sob ali skupnih prostorov. Tako oblikujejo ledene postelje, kipe in šanke, iglujske vasi pa zaživijo v začetku decembra.
V zadnjih zimah so povpraševanje povečala tudi podjetja, ki iglujsko vas najemajo za poslovna srečanja in miselne delavnice. V največji vasi, ki leži ob vznožju ene najbolj mogočnih švicarskih gora, Matterhorna, je zgolj v restavraciji prostora za 50 oseb, še nekaj več jih lahko tudi prespi.
Pa se vendarle najde kaj, zaradi česar se v idiličnih brrrriljantnih hotelih visoko v gorah gostje pritožujejo? Ni se mogoče oprhati, saj zaradi nizkih temperatur ni tekoče vode oziroma bi hitro zmrznila. Podobno pa velja tudi za pivo. Nekaj gostov se je pritožilo, da jim je med večernim veseljačenjem pivo prehitro zmrznilo. Zato so na voljo hladilniki, kjer ga ogrejejo...