Slaba sezona v kampih, muzeji zadovoljni

Poletje na zgornjem Gorenjskem: V Šobcu in kampu Danica do četrtine manj gostov. Planinske koče reševali tujci.

Objavljeno
29. avgust 2014 20.34
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Bled – Po lanski rekordni sezoni imajo ponudniki turističnih storitev na zgornjem Gorenjskem letos poleti desetino manj prenočitev kot lani. Zaradi deževnega vremena so jo najslabše odnesli v kampih, zato pa so turisti več časa preživeli v muzejih. Med redkimi obiskovalci visokogorja so prevladovali predvsem tujci.

V kampu Danica v Bohinjski Bistrici je bil obisk kar četrtino slabši kot lani, je povedala direktorica TD Bohinj Milena Košnik, v kampu Šobec, kjer je prostora za 1400 gostov, pa so zaradi slabega vremena samo v enem dopoldnevu našteli kar 600 odhodov. Sašo Gašperin iz kampa Šobec pravi, da bi morala biti sezona glede na rezervacije rekordna, v resnici pa bo petino slabša od lanske. Kljub temu bo obisk po njegovih besedah ostal na ravni zadnjih let.

Znamenitosti po državi
in muzeji

Ob slabem vremenu se veliko ni dalo narediti, ugotavlja Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, in opozarja, da je turistične ponudbe za deževne dni malo. Zaradi manj gostov je bila poletna podoba Bohinja bolj umirjena: »To je tisto, kar ponujamo.« Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled, v kislem vremenu vidi priložnost, da se turistični delavci bolj približajo gostom. Turisti se v slabem vremenu podajo tudi na oglede drugih turističnih znamenitosti v Sloveniji. Ura ali dve uri vožnje do Postojne ne predstavlja nobene težave, ugotavlja Mirjam Žerjav iz LTO Kranjska Gora.

Direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice (GMJ) Irena Lačen Benedičič pa v nasprotju z izkušnjami kampov pravi, da so imeli v vseh muzejskih objektih (Liznjekova hiša v Kranjski Gori, Kajžnekova hiša v Ratečah ter na Jesenicah Ruardova graščina in Kosova graščina) desetino več obiskovalcev, med njimi številne tujce. Tudi Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja, ki deluje v okviru GMJ, ugotavlja, da se je zlasti avgusta zelo povečal obisk tujih turistov, ki so informacije o njihovi ponudbi najpogosteje dobili v turističnih informacijskih centrih in v hotelih. Prepričan je, da bi morali še več pozornosti nameniti promociji slovenskega planinstva in mojstranškega muzeja v tujini. »Glede na velikost države se slovensko planinstvo brez sramu lahko postavi ob bok večjim narodom,« pravi Eržen, ki je tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije.

Na udaru visokogorje

V PZS ugotavljajo, da je bila planinska sezona, ki sicer še ni končana, slaba. Najslabši je bil obisk v visokogorju, medtem ko kislo vreme planincev ni odvrnilo od obiska planinskih postojank v sredogorju. Po zimski ledeni ujmi so planinci pričakovali dobro sezono, da bi lahko nekaj namenili za popravilo koč, vendar zdaj denarja ne bo niti za pokrivanje stroškov, je dejal Eržen.

Matej Planko, generalni sekretar PZS, pravi, da se povečuje obisk tujih planincev, ki se ob vnaprej načrtovanem dopustu manj ozirajo na vreme in so letos pomembno prispevali k vrvežu v planinskih kočah. Več je bilo nizozemskih in belgijskih planincev, tradicijo ohranjajo obiskovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije in Češke, ugotavlja Planko.

Brez tujcev bi lahko zaprli

Jure Brečko, oskrbnik Zasavske koče na Prehodavcih v osrčju Triglavskega narodnega parka, pravi, da bi brez tujcev »kočo lahko zaprli, saj jih je bilo kar 80 odstotkov. Poletna sezona je bila porazna, saj smo imeli 40 odstotkov manj obiska kot prejšnja leta.« Pri tem opozarja, da so za slabši obisk krive tudi netočne vremenske napovedi.