Tiskane izdaje
Pred dnevi so prebivalci Bretanje priredili vsakoletni festival Fete du Goemon – festival morske trave blizu mesta Esquibien v zahodni Bretanji. Namen festivala je preprost – prikazati, kako tamkajšnji prebivalci nabirajo morsko travo na obali, nato pa jo zažgejo v odprtih pečeh ter tako izdelajo gnojilo.
Bretanci so znani po svoji kulinarični dediščini – palačinkah, slanih kolačih, jabolčniku, svežih ribah in morskih sadežih, zlasti klapavicah in ostrigah. Na njihovih krožnikih z morsko hrano se po navadi znajde veliko morskih sadežev, ki jih postrežejo na morski travi. Bretanja je že več stoletij znana tudi po svojem maslu in soli, ki jo pridobivajo ročno na solinah.
Bogate keltske korenine Bretancev je še vedno mogoče odkrivati v njihovi tradicionalni glasbi – igrajo jo z dudami, lajno in s harfo – ter keltskih in srednjeveških legendah o čarovniku Merlinu, Tristanu in Izoldi, keltsko dediščino pa si je mogoče ogledati tudi med prazniki, ko stari in mladi plešejo ljudske plese v vrstah ali parih.
Vendar so se Bretanci le nekaj dni pred letošnjim festivalom ustrašili, da je morska trava morda zastrupljena, potem ko so na obali odkrili trupli dveh divjih prašičev. Okoljevarstveniki pravijo, da je morska trava zdaj strupena na več kot 200 različnih točkah na atlantski obali od južne Bretanje do obal Normandije.
Količina smrdljivih alg, ki so jih nabrali na zahodnih obalah Francije, se je v letu dni podvojila. V vseh zalivih, od znamenitega turističnega letovišča La Baule na jugu do Granvillea na polotoku Cotentin, poskušajo odstraniti več tisoč ton ulve lactuce – bolj znane kot morska solata. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko alge škodijo zdravju, ker med gnitjem nastaja hidrogensulfid, ki je lahko enako strupen kot cianid, če je nekaj časa zaprt pod skorjo, nato pa se nenadoma sprosti.
Francoska agencija za hrano, okolje ter zdravje in varnost na delovnem mestu Anses je pred kratkim izdala smernice, s katerimi svetuje, kako se je treba lotiti zelene brozge. Nabrati jo je treba v 48 urah po tem, ko doseže obalo, še preden se lahko začne sproščati plin. Če tega ne storimo, lahko v najhujšem primeru povzroči »izgubo zavesti in zastoj srca ali komo«.
Morska trava se nenavadno hitro širi zaradi uporabe velike količine nitratov med intenzivno prašičerejo in perutninarstvom, ti pa lahko preidejo v reke in končajo v morju. »Letos so izpolnjeni vsi pogoji za rast zelenih alg,« je povedal Alain Menesquen, strokovnjak iz morskega laboratorija Ifremer. »Majsko sonce in vročina sta omogočila fotosintezo, junija pa je dež zagotovil vse nitrate, ki jih potrebujejo za razvoj.«
Do konca junija so na obalah Bretanje nabrali približno 25.000 kvadratnih metrov morske trave, dvakrat več kot leto poprej. Lani je vlada pripravila načrt boja proti strupenim algam, potem ko je leta 2009 poginil konj, ki je vdihaval strupene pline, jezdec pa izgubil zavest. Gostinci tako zdaj lahko le upajo, da je Bretoncem uspelo pravočasno nabrati morsko travo.
