Zanositev je nemalokrat še vedno presenečenje

Svetovne statistike kažejo, da želi sodobna ženska imeti le enega ali dva otroka in da se samo nekaj let trudi zanositi oziroma je noseča, skoraj tretjino življenja pa se trudi, da bi se izognila nosečnosti.

Kaja Cencelj
pon, 27.10.2008, 10:52

Svetovne statistike kažejo, da želi sodobna ženska imeti le enega ali dva otroka in da se samo nekaj let trudi zanositi oziroma je noseča, skoraj tretjino življenja pa se trudi, da bi se izognila nosečnosti. Kot meni dr. Sharon Camp z Inštituta Guttmacher, ameriške nevladne organizacije za izboljšanje reprodukcijskega zdravja, je glede na svetovno statistiko skoraj polovica nosečnosti nenačrtovana, splavov pa je še danes zelo veliko (približno 20 odstotkov).

Na konferenci, ki so jo ob svetovnem dnevu kontracepcije pripravili v Londonu, so navajali številne podatke o tej mednarodni kampanji, katere cilj je povečati ozaveščenost o kontracepciji, zmanjšati število nenačrtovanih nosečnosti ter izboljšati znanje o zdravi reprodukciji in spolnosti. Če ženska ne bi uporabljala kontracepcije, bi v življenju lahko zanosila kar petnajstkrat.

 

Zaščita tudi v razvitem svetu šepa


Danes je na svetu že 80 milijonov nenačrtovanih nosečnosti na leto, od tega se jih več kot polovica konča s splavom. Dve tretjini se jih zgodita ženskam, ki ne uporabljajo kontracepcije, medtem ko eno tretjino zakrivijo nepravilna ali nedosledna uporaba, včasih tudi odpoved zaščite.

 

Kot pojasnjuje Campova, skoraj polovica Evropejk pri prvem spolnem odnosu z novim partnerjem ne uporabi nobene kontracepcije, več kot polovica Američank pa se občasno še vedno zanese na metodo umika spolnega uda pred izlivom semena (coitus interruptus), čeprav je potrjeno nezanesljiva. V Združenih državah Amerike le slaba polovica spolno aktivnih žensk uporablja isto metodo zaščite vse leto. V Evropi je uporaba sodobnih načinov kontracepcije zelo različna, giblje pa se od samo 19 odstotkov na Poljskem do okrog 81 odstotkov v Veliki Britaniji. Raziskovalci so pregledali tudi podatke o mladih, ki se s spolnostjo srečajo zgodaj, in ugotovili, da se le nekaj več kot deset odstotkov petnajstletnikov zaščiti.

 

Tudi na azijski celini so podatki o uporabi kontracepcije zelo različni: od 2 odstotkov v Pakistanu do 44 odstotkov v Indoneziji. Velika večina neporočenih, spolno dejavnih azijskih mladostnikov ne uporablja nobene kontracepcije ali se zateka le k tradicionalnim načinom. Podobno je v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju, kjer je spolno dejavna približno polovica mladostnikov, mlajših od 17 let - tam pred 20. letom starosti zanosi skoraj 40 odstotkov deklet. Letos v omenjeni kampanji prvič sodelujejo tudi afriške države, Maroko, Kenija, Južna Afrika, Mozambik in Mauritius. Na črni celini je približno 12 milijonov nosečnosti nenačrtovanih, skoraj pet milijonov se jih konča s splavom.

 

Prizadevanje za manj splavov


Kampanja s ciljem ozaveščati o nujnosti zaščite pred spolnim odnosom, ni naperjena proti nosečnosti, prav tako ne uči o najprimernejšem času za starševstvo in ne nasprotuje uporabi kondomov. Poudarja možnost izbire, torej določanje pravega trenutka za res zaželeno zanositev, hkrati pa spodbuja dvojno zaščito - uporabo zanesljive kontracepcijske metode in kondoma, ki varuje pred spolno prenosljivimi boleznimi.

 

Svetovno reprodukcijsko zdravje se je po zaslugi zaščite precej izboljšalo, zaradi čedalje bolj razširjene kontracepcije upada tudi število splavov - med letoma 1995 in 2003 s 35 na 28 odstotkov, v razvitih državah pa se zmanjšuje približno za en odstotek na leto. V Zahodni Evropi gre za preplet več dejavnikov: legalnosti in dostopnosti splava, visoke stopnje uporabe (različnih vrst) kontracepcije in dejstva, da so manjše družine postale nekakšna družbena norma.

 

Popolnoma drugače je v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih, kjer je splav prepovedan oziroma dostopen le eliti, uporaba kontracepcije pa nizka. Tudi v Vzhodni Evropi se številke izboljšujejo. V Rusiji, denimo, se je od leta 1988 uporaba kontracepcije povečala za skoraj 80 odstotkov, število splavov pa prepolovilo. Prav v izobraževanju o dobrih lastnostih kontracepcije in seznanjanju z različnimi metodami dr. Sharon Camp vidi največjo prednost tovrstnega prizadevanja. Po njenem mnenju bi z nadaljevanjem gibanja v prihodnje lahko preprečili 52 milijonov neželenih nosečnosti, število splavov pa zmanjšali za dve tretjini.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se