(Adeno)virusi na pohodu

Iz številnih vrtcev prihajajo opozorila pred širjenjem adenovirusov, ki lahko zlasti majhne otroke dodobra zdelajo zaradi dlje trajajoče okužbe dihal, visoke vročine, pogost je tudi gnojni izcedek iz oči, eden prvih pokazateljev, da morebiti ne gre za bakterijsko angino, ampak adenovirozo. Zelo nalezljiva bolezen lahko traja tudi nekaj tednov, z občasnimi vmesnimi izboljšanji, kar lahko ustvari napačen vtis, da je otrok že zdrav. V vrtec se zato lahko vrne šele, ko vsaj teden dni nima nobenega bolezenskega simptoma več.

»Začelo se je z gnojnim vnetjem oči, ki se ni in ni hotelo pozdraviti kljub antibiotičnim kapljicam. Vmes se je pojavil še 'prehlad' z lajajočim kaš­ljem, ki so mu ga diagnosticirali kot vnetje gornjih dihal. Počasi je začela naraščati telesna temperatura, pojavila se je driska. Dokler ni vročina skočila na 39 stopinj Celzija in več, in to takoj, ko so popustile svečke paracetamola. Ker je bil otrok popolnoma mlahav in ni hotel ne jesti ne piti, sem ga znova peljala k zdravniku in takrat so mu postavili diagnozo: adenoviroza,« je povedala mama 14-mesečnega fantka. Z njim sta tri dni preživela v bolnišnici, kjer so fantka nadzorovali noč in dan ter mu predvsem zniževali temperaturo, z infuzijo pa nadomeščali izgubljeno tekočino.

»Na našem oddelku smo že zdravili otroke s takšnimi težavami, ki so pogosto vzrok obolevanja otrok v jesensko-zimskem času, sicer pa so zdaj najbolj v ospredju vročinska stanja in respiratorna simptomatika, tudi prebavne težave,« je potrdil Peter Najdenov, dr. med., spec. pediater, predstojnik pediatrične službe v bolnišnici Jesenice. Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja še ne opažajo povečanega števila obiskov zaradi bolnih otrok, v mariborski kliniki za pediatrijo pa so v zadnjem času sprejeli več otrok z adenovirozo. »Zelo hudega poteka okužbe sicer ni bilo, so pa ti otroci zanimivi zato, ker imajo pogosto precej visoke akutne pokazatelje vnetja, zato iščemo bakterijske vzroke težav,« je povedala predstojnica klinike, doc. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., specialistka pediatrije.

Težko postaviti pravo diagnozo

»Res je pomembno vedeti, ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo. Žal je adenoviroza ena od takih, ki jih na začetku ne moremo potrditi niti s preiskavo krvi, saj se klinična in laboratorijska slika pogosto ne razlikujeta od tiste pri bakterijskih okužbah,« je pojasnila Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., spec. pediatrije in specialistka šolske medicine, iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Gre za okužbo dihal, ki se lahko začne z nenadnim lajajočim kašljem (laringitis), izcedkom iz nosu in oči, pogosta je driska, a jo je v večini primerov vseeno mogoče ločiti od rotavirusne, za katero sta značilna burno in pogosto vodeno odvajanje in tudi dehidracija. »Ob tem ni nujno, da ima nekdo v poteku bolezni sočasno vse znake, lahko se kakšen sploh ne pojavi. Tudi blato je lahko mehko samo nekaj dni, lahko pa gre za pravo nekajdnevno drisko. Podobno različno je z vnetjem oči: gnojni izcedek se lahko pojavi v prvih dneh, lahko po kakšnem tednu, lahko proti koncu. Če je izcedek obilen, oči zlepljene in otečene, jih zdravimo z antibiotičnimi kapljicami in mazili,« je pojasnila tudi moderatorka za področje pediatrije na med.over.net.

Kot vsaka viroza se tudi adenoviroza lahko zaplete z bakterijsko superinfekcijo. Najpogosteje gre za vnetje ušes, manj pogosto za pljučnico (bakterijsko ali virusno). Otrokovo stanje je pri tej dolgotrajni virozi treba preveriti vsakih nekaj dni, da se morebit­ni zaplet pravočasno opazi.

»Ko ima otrok vnetje srednjega ušesa, se poslabša njegovo splošno stanje, ima izrazite bolečine, nemirno spi, zdravnik pa vidi običajno enostransko značilno vnetno spremenjen bobnič. Tudi pljučnica se kot poslabšanje viroze pokaže kot sploš­no slabo stanje z izrazito motečim kašljem, otrok pa je videti hudo bolan in neaktiven. Težje je pri vnetju žrela, ki je pri virusnih okužbah zelo pogosto in rdečine same ne moremo ločiti od steptokokne angine, zlasti če ima otrok povečane vratne bezgavke, ki so pri bakterijski angini obvezni znak bolezni.« V teh primerih bi bilo najbolj smiselno opraviti bris žrela in nosu na adenoviruse ali vsaj bris na streptokoke, da se izloči možnost angine in zato nepotrebnega predpisovanja antibiotika, saj ta pri viroznih obolenjih ne učinkuje, je poudarila Grmek Martinjaševa. Adenoviroza je torej bolezen, ki prizadene tako sluznico dihal (prehladni znaki) kot sluznico prebavil (driska/mehko blato) in čutil (gnojno vnete oči). Čreves­ni virusi navadno prizadenejo samo prebavila in so prehladni znaki odsot­ni ali zelo pičli.

Spopad z vročino

Zaradi hitrega povišanja telesne temperature pri adenovirozi starši trepetajo zlasti pred vročinskimi krči, zaradi česar prehitro posežejo po pripravkih za zniževanje vročine. »Vedeti moramo, da je vročina znak bolezni, predvsem pa splošni obrambni odgovor telesa na vdor mikrobov. Vročine, katere vzrok poznamo, zato ni smotrno zbijati takoj, za vsako ceno in do normalnih vred­nosti. Zadostuje, da pade na 38 ali 38,5 stopinje Celzija, torej toliko, da se otrok bolje počuti. Najprej uporabimo paracetamol. Če je vročina visoka in uro ali dve po zaužitju paracetamola nič ne pade, svetujemo ibuprofen, saj naj bi voltaren, ki se pri nas žal preveč in nekritično predpisuje, uporabljali čim manj. Zdravilo damo otroku že takrat, ko vročina raste, vendar ne pred 38,5 stopinje Celzija, ko ga trese, ima mrzle roke in noge. Hladilne kopeli, s katerimi pomagamo odvajati odvečno toploto, opravimo šele takrat, ko je otroku vroče, torej ko je vročina dosegla vrh. Starši naj mu ponujajo tekočine, saj je dobra hidracija pomembna tudi pri uravnavanju telesne temperature,« je pojasnila dr. Grmek Martinjaševa.

Glede vročinskih krčev, ki se običajno pojavljajo v starosti od šestega meseca in po besedah ljubljanske zdravnice nekako do petega leta izzvenijo, pa naslednje: »V 95 odstotkih primerov se vročinski krč pojavi pri prvem dvigu vročine, pri nižji temperaturi, nekako med 38 in 38,5 stopinje Celzija, in se v tej bolezni ne ponovi. V primeru kompleksnih krčev, ki pa so redkejši, se krč pojavi tudi pozneje in večkrat v eni bolezni. Večinoma torej lahko rečemo, da če je otrok zbolel, ima vročino več ur ali dan, dva in ni imel krča, se ta sploh ne bo pojavil. Če ima otrok vročinski krč prvič v življenju, ga položimo v bočni položaj za nezavestne, opazujemo dihanje in počakamo dve minuti, da mine. Če po tem času še vedno traja, pokličemo pomoč.«

Kako se obraniti? Težko.

Adenoviroza, podobno pa tudi prehlad­ni in črevesni virusi, rinovirusi, RSV (bronhiolitis), okužbe, podobne gripi, ki prav tako razsajajo v tem času, so kužne bolezni, ki se hitro prenašajo pri tesnih stikih – v vrtcu ali doma v družini. Pri adenovirozi, ki lahko traja nekaj tednov, se razvije zgolj začasna odpornost, torej se v kratkem času z istim virusom k sreči ne moremo okužiti oziroma se ta ne prenaša v družini z enega na drugega in spet na prvega. V vrtcih, kjer je več otrok, pa se lahko sproži pravi učinek domin, zato je pomembno, da se otrok v celoti pozdravi v domačem varstvu. »Pri zaščiti pred obolenji bo v pomoč tudi primerna hrana, dovolj tekočine, svež zrak in manj oblačenja – kape so pri temperaturah nad nič stopinj Celzija brez vetra povsem nepotrebne, prav tako, pri trenutnih temperaturah, bunde ali celo puhovke,« je poudarila dr. Tatjana Grmek Martinjaš.