Bakterijske okužbe – pozabljena grožnja človeštvu

Ljubljana – Antibiotiki so skupaj s cepivi človekovo življenje podaljšali v povprečju za približno dvajset let. Kar je osupljivo pa tudi skrb vzbujajoče. Zadnjega četrt stoletja raziskovalci namreč niso odkrili niti enega novega antibiotika, v tem času pa se je veliko bakterij spremenilo. Postale so odporne na zdravila. Kaj to pomeni za našo prihodnost?

Antibiotiki so med najpogosteje predpisovanimi zdravili na svetu; podatki kažejo, da jih zdravniki predpisujejo preveč pogosto, v tretjini primerov povsem po nepotrebnem. Ta zdravila so namenjena zdravljenju in preprečevanju bakterijskih okužb, saj zavrejo razmnoževanje bakterij in pomagajo imunskemu sistemu premagati okužbo, ali pa bakterije – ne pa tudi viruse! – uničijo. Ker vnetje grla v veliki večini (v devetih od desetih primerov) povzročijo virusi, jemanje antibiotikov v takšnem primeru ni le nepotrebno, ampak tudi škodljivo, saj se tako zmanjšuje njihova učinkovitost, bakterije pa postajajo vse bolj odporne na antibiotike. A kljub tovrstnemu védenju se dogaja prav to, zato na stari celini že dolgo prižigajo alarm, ki se ob današnjem evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih zdi še bolj glasen kot sicer, podprt pa je tudi s podatki aktualnih raziskav.

Nevarno samozdravljenje

V zadnji raziskavi Eurobarometer, ki jo je evropska komisija objavila v petek in v kateri je letos spomladi v 27 članicah sodelovalo 26.680 anketirancev (v Sloveniji 1005), se je pokazalo, da so prizadevanja za zmanjšanje rabe antibiotikov pri ljudeh od leta 2009 obrodili sadove, boljše je tudi zavedanje, da antibiotiki ne ubijajo virusov – danes se tega zaveda 40 odstotkov vprašanih, pred štirimi leti 36 odstotkov. Na vprašanje, ali so v zadnjih 12 mesecih potrebovali antibiotik v obliki tablet, praška ali sirupa, je med prebivalstvom Unije pritrdilno odgovorilo 35 odstotkov, v Sloveniji 28 odstotkov. Večina bolnikov antibiotik prejme na podlagi recepta, ki ga napiše zdravnik, a v majhnih deležih se še vedno izkaže, da se ljudje odločajo tudi za samozdravljenje z antibiotiki, ki pa je, kar se tiče varnosti in učinkovitosti, vse prej kot priporočljivo. Med razlogi, zaradi katerih so bolniki morali jemati antibiotik, prevladuje bronhitis, sledi gripa (danes dva odstotka manj ljudi kot v letu 2009 jemlje antibiotike proti gripi), precejšnemu deležu anketiranih pa je antibiotik pomagal tudi pri vnetem grlu (11 odstotkov EU, 23 odstotkov Slovenija).

Sicer pa prebivalci Evrope priznavajo, da se je njihovo védenje o delovanju antibiotikov v zadnjih letih močno izboljšalo – tako, denimo, 79 odstotkov slovenskih anketirancev poudarja, da se bodo o antibiotikih vedno posvetovali s svojim zdravnikom; 38 odstotkov jih ne bo nikoli več začelo samo jemati tega zdravila, če ga bodo imeli možnost dobiti brez recepta; 32 odstotkov se jih bo v v bodoče odpovedalo lastnemu postavljanju diagnoze in samozdravljenju z antibiotiki.

Širjenje na vse odpornih bakterij

Ker je danes na voljo vse manj učinkovitih antibiotikov, se namreč v bližnji prihodnosti lahko zgodi, da bo medicina (znova) postala nemočna pri boju proti boleznim, ki lahko ogrozijo bolnikovo življenje, najsi gre za celovito zaščito po operativnem posegu, presaditvi organov ali pri kemoterapiji, pa tudi pri preprečevanju življenjsko ogrožujočih zapletov pri bakterijskih okužbah. Prav zato evropska komisija z Eurobarometrom raziskuje stanje na stari celini, izsledki pa so v pomoč pri izboljševanju zdravstvene politike.

Da bodo koreniti ukrepi nujni, potrjujejo tudi istočasno objavljeni podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki ugotavlja, da je v Evropi prišlo do vse prej kot zanemarljivega širjenja po Gramu negativnih bakterij. Te niso odporne le proti enemu antibiotiku, ampak tako rekoč proti vsem zdravilom, tudi proti najbolj močnim antibiotikom, ki so v uporabi za zdravljenje okužb, povezanih z zdravstveno oziroma bolnišnično oskrbo.

Zakaj prihaja do odpornosti (rezistence) bakterij na zdravila? Glavna krivda tiči v nepravilnem predpisovanju in v nepravilnem jemanju antibiotikov pri ljudeh, pa tudi v nadvse kratkovidnem dajanju antibiotikov živalim – bodisi preventivno, da bi preprečili njihovo zbolevanje, bodisi kot spodbujevalcev rasti. Na področju živinoreje je bila raba protimikrobnih sredstev za pospeševanje rasti prepovedana leta 2006. Evropska komisija je tedaj pripravila tudi zakonodajo za nadzor salmonele v vseh pomembnih fazah proizvodnje, predelave in distribucije – da bi zmanjšala izpostavljenost in ogroženost ljudi tudi pri odporni salmoneli.

Sicer pa je komisija že pred dvema letoma v akcijskem načrtu proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti opozorila, da zaradi podskupine bakterij, odpornih proti zdravilom, vsako leto umre približno 25.000 ljudi. Poleg smrtnih primerov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, pa to breme pomeni tudi dodatne stroške zdravstvenega varstva in izgube zaradi zmanjšanja produktivnosti, ki znašajo vsaj 1,5 milijarde evrov. Že tedaj so kot posebno skrb vzbujajoče tveganje označili okužbe, do katerih prihaja v zdravstvenih ustanovah; glavni povzročitelj je MRSA (proti antibiotiku meticilinu odporni sevi bakterije stafilokok aureus). Po tedanjih ocenah v EU vsako leto približno štirje milijoni pacientov dobijo okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo.

Za nove raziskave 91 milijonov evrov

Evropska komisija je ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih napovedala začetek 15 raziskovalnih projektov, ki jih bodo iz proračuna EU financirali v znesku 91 milijonov evrov. Raziskovalci bodo razvijali nove protimikrobne snovi ali alternative, med katere se uvrščajo fagi in cepiva, posvečali se bodo odpornosti proti antibiotikom, ki se pojavlja tudi v verigi preskrbe s hrano ter proučevali nanotehnologijo, ki bi morda po 25 letih raziskovalskega statusa quo na tem področju lahko pripomogla k (iz)najdbi učinkovitih protimikrobnih snovi.

Jutri bodo o tej problematiki spregovorili tudi na strokovnem simpoziju v Ljubljani, kjer bo med drugim predstavljena vloga higiene rok pri preprečevanju in obvladovanju širjenja večkratno odpornih bakterij. Ta pristop z dolgo poznanimi, a še vedno ne dovolj dosledno upoštevanimi izhodišči postaja nov kazalnik kakovosti slovenskega zdravstva.