Bo Celje postalo center robotske kirurgije?

V celjski splošni bolnišnici so pred štirimi leti začeli operirati z robotskim sistemom Da Vinci in za zdaj so še vedno edini v Sloveniji in na zahodnem Balkanu, ki izvajajo tovrstne posege. Najprej so opravljali robotske operacije prostate, maja pa izvedli prvo na debelem črevesu in danki. Pri taki operaciji je okrevanje bistveno hitrejše, hkrati pa se zmanjša poraba zdravil po posegu.

Robotska kirurgija je v svetu v velikem razmahu. Prednjačijo Združene države Amerike, v Evropi je velesila na tem področju medicine Italija. Prav Italijani so bili učitelji celjskim kirurgom, ki so se po uspešnih uroloških robotskih operacijah odločili, da bodo robota uporabili še v abdominalni kirurgiji.

Izjemna natančnost

Robotske operacije so malo invazivni posegi, kar pomeni, da so rezi v telo minimalni. Robot, ki ga s konzolo upravlja kirurg operater, je zelo natančen, bistveno bolj kot roka, prav tako je natančnost večja kot pri zelo uveljavljeni laparoskopski tehniki. Kot pojasnjuje asist. mag. Igor Černi, kirurg, ki trenutno v celjski bolnišnici edini z robotom opravlja abdominalne operacije, robotska kirurgija združuje prednosti klasične in laparoskopske tehnike.

Kamera, nameščena na eni od robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med posegom, zato je ta natančnejši. Tako lažje ohranijo bližnja zdrava tkiva in žile, kar pomeni, da je možnost krvavitve med posegom manjša, okrevanje hitrejše, manj je bolečin po operaciji, manjša je potreba po nadomeščanju krvi, hospitalizacija je krajša, rehabilitacija hitrejša in bolnik lahko prej zaživi normalno. Pri tem se, kot poudarja Černi, zmanjša poraba zdravil proti bolečinam, antibiotikov, sanitetnega materiala in tromboprofilakse (zaščite pred vensko trombozo – delno ali popolno zamašitvijo ene ali več ven s strdkom). Ker so rezi zelo majhni, je taka operacija boljša tudi z estetskega vidika.

Osnova je še vedno klasična metoda

Kirurg operater fizičnega stika z bolnikom, ki ga operira z robotom, sploh nima. V rokah ima namreč krmilnike in z njimi upravlja štiri robotske roke. Na eni roki je kamera, na drugih treh inštrumenti. Te menjava z nožnimi pedali. Zelo pomemben je stik z asistentom, ki med operacijo s prijemalko odmika posamezne organe, odstranjuje kri in podobno. Robotske roke so ovite v folijo, ki jo po operaciji zamenjajo, posamezno prijemalko pa lahko uporabijo pri desetih operacijah. Potem jo je treba zamenjati.

Čeprav je zapletov pri robotski tehniki zelo malo, morajo kirurgi obvladati tudi klasično tehniko, kajti, kot pravi Černi: »Osnova je še vedno klasična kirurgija, na kateri gradimo endoskopsko in robotsko kirurgijo. Vse je treba (po)znati. Če nastane zaplet, je treba takoj umakniti robotske roke in poseg nadaljevati klasično.«

Zato je tudi priprava na robotsko operacijo enaka kot pri drugih operacijah.

Operacija ni primerna za vsakogar

V Celju so doslej izvedli dve robotski operaciji na debelem črevesu in danki. Kot je povedal Černi, zdaj čakajo na ustrezne paciente, kajti operacija ni primerna za vsakogar.

Robotska kirurgija je priporočljiva za tumorje na debelem črevesu in danki, ki so v zgodnji fazi, ko bolezen še ni napredovala, operirajo tudi različne vrste vnetnih obolenj. Sicer pa robotske operacije niso primerne za bolnike s srčno-žilnimi in pljučnimi obolenji, za tiste, ki so bili že večkrat operirani na trebuhu, in tiste, pri katerih so raka odkrili v že napredovali fazi. Čeprav so v Italiji s to tehniko uspešno operirali tudi zelo debele ljudi, predebeli načeloma za te operacije prav tako niso primerni.

V svetu je največ robotskih operacij prav abdominalnih, sledijo ginekološke in nato urološke. V Celju prednjačijo urološke operacije, saj so prav z njimi leta 2010 začeli. Letos so jih opravili že 107; v programu jih imajo 200, zato so že zaprosili za povečanje programa. Glas o prednostih robotske kirurgije se je očitno razširil po državi, saj je več kot polovica bolnikov, ki so jih letos operirali s pomočjo robota, prišla iz drugih slovenskih regij.

Podobnih rezultatov si želijo v abdominalni robotski kirurgiji. Velika pridobitev bi bila tudi robotika na ginekologiji, kjer so ovire predvsem finančne narave. Želje oziroma cilji pa so še višji. V Celju si namreč prizadevajo, da bi postali center robotske kirurgije za Slovenijo in zahodni Balkan.