Tiskane izdaje
Na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana so v začetku tega leta začeli izvajati tri mesece trajajoči pilotni projekt, v sklopu katerega bodo evidentirali neželene učinke zdravil. Od leta 2008 so te podatke resda že zbirali »ročno«, zdaj pa jim spletna aplikacija – njena uporaba se bo v naslednji fazi razširila v vse bolnišnice, po šestih mesecih pa tudi v lekarne – omogoča veliko boljši in zanesljivejši pristop. Nova aplikacija prinaša standardizacijo opisov neželenih učinkov, in sicer na podlagi podatkovne baze, ki se na mednarodni ravni uporablja tudi za spremljanje neželenih učinkov v kliničnih raziskavah (Common Terminology Criteria for Adverse Events).
Povsem enak obrazec imajo tudi na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP); razlika je le ta, da na agenciji obrazce še vedno izpolnjujejo na papirju, pravijo pri Lekarniški zbornici Slovenije. Nova spletna aplikacija je nastala na pobudo komisije za bolnišnična farmacevtska vprašanja pri lekarniški zbornici, ki bo te podatke lahko tudi upravljala.
Obvezno zapisovanje, poročanje in ukrepanje
Monika Sonc, predsednica omenjene komisije in vodja lekarne OI Ljubljana, pojasnjuje, da je tovrstne podatke, zapisane zgolj na papirju, sila težko obvladovati, njihovo obvladovanje pa je ključno za čim bolj varno in kakovostno zdravljenje. Če pri terapiji nastajajo odstopanja v pričakovanih učinkih zdravljenja, je namreč terapijo treba podrobno pregledati, jo prekiniti ali spremeniti bodisi zdravilo samo bodisi njegov odmerek.
Aplikacijo bo torej najprej preizkušal OI, za zdaj le pri protitumornih zdravilih. Zakaj OI? Zato, ker pri zdravljenju raka uporabljajo veliko dragih novih zdravil, pri katerih je spremljanje neželenih učinkov še posebej pomembno. Že v kratkem času so, tako Monika Sonc, evidentirali 35 neželenih učinkov, štirje med njimi – »dvakrat pri diagnostičnem zdravilu, ki ga tudi pri nas veliko uporabljamo« – spadajo med zelo resne. »Z neželenimi učinki zdravil imamo opraviti vsak dan.«
Ker se kakovost zdravljenja meri tudi po neželenih učinkih, se Sončevi zdi edino pravilno, da so se lekarniški farmacevti odločili za omenjeni projekt, saj »z zdravniki moramo sodelovati. Klinični farmacevti odgovarjamo za zdravila, ta aplikacija pa spodbuja timsko delo. Zdravnik v sistem vpiše informacijo o neželenem učinku zdravila, farmacevt v bolnišnični lekarni pa poročilo dopolni in ga posreduje ustreznim naslovnikom.« Tovrstne podatke morajo pošiljati Centru za zastrupitve v UKC Ljubljana in na JAZMP, ponavadi pa tudi imetniku dovoljenja za promet s »problematičnim« zdravilom. Posledično se lahko zdravilo tudi umakne s trga.
Za celovit pregled nad zdravili
»Problem je, ker si bolniki sami 'predpišejo' marsikaj – ne le zdravila, tudi prehranska dopolnila,« opozarja Monika Sonc. Po njenem prepričanju te »rešilne bilke« nemalokrat povzročijo več škode kot koristi, glavni problem pa je, da bolniki marsikdaj tudi svojemu zdravniku ne povedo, ali in katera prehranska dopolnila oziroma »naravne« pripravke uživajo. »Vsak bolnik bi moral obvezno upoštevati vsaj navodilo, da 72 ur pred terapijo in po njej ne sme zaužiti niti enega prehranskega dopolnila,« opozarja Sončeva.
Obvladovanje neželenih učinkov zdravil, predvsem pri bolnikih z rakom, bi bilo lahko veliko boljše, če bi zaživel inštitut izbrane lekarne, menijo v lekarniški zbornici. Lekarniški farmacevti namreč opažajo, da si prav onkološki bolniki velikokrat želijo in potrebujejo svetovanje tako glede pravilne rabe predpisanih zdravil kot tudi zaradi njihovih stranskih učinkov. Celovitega pregleda nad zdravili, tistimi na recept in samoplačniškimi, pa še vedno ni.
Antidepresivi v navzkrižju
Tako, denimo, nemalokrat težave zakrivi predpisovanje antidepresivov bolnicam, ki imajo raka na prsih. Takšna diagnoza pri bolnici sproži šok, stres, stisko – zato ni nič nenavadnega, da (je) približno tretjina bolnic z rakom na dojki dobiva(la) tudi antidepresive, ki pa so v močni interakciji s številnimi protitumorskimi zdravili, saj močno znižujejo plazemske koncentracije teh zdravil. To pa, kot opozarjajo pri lekarniški zbornici, pomeni, da je tudi učinek zdravljenja lahko bistveno drugačen od pričakovanega.
Resni problemi
»Še posebej pa je pomembno, da lekarniški farmacevti redno preverjamo terapije bolnikov z rakom, saj jim osebni zdravniki pogosto predpisujejo dodatno terapijo za obvladovanje zdravstvenih težav, ki jih prinaša zdravljenje ali pa so posledica bolezni. Z večanjem števila zdravil, ki jih bolnik jemlje sočasno, se namreč veča tudi tveganje za nastanek neželenih učinkov zdravil,« opozarja Galeša.
Pri tem je zelo poveden primer bolnika z akutno mieloično levkemijo. Ko je bil na zdravljenju v bolnišnici, je zaradi preprečevanje zapletov moral uživati antimikotik (zdravilo za zdravljenje glivičnih okužb). Tedaj je onkolog bolniku ukinil zdravljenje s statini, ki jih je ta sicer jemal že 20 let, zaradi njihove nezdružljivosti z zdravili za zdravljenje raka. Pacienta je skrbelo, ker ni več jemal zdravil, ki znižujejo raven holesterola v krvi, zato je po spletu naročil »naravni« preparat z izvlečkom rdečega riža; ta naj bi imel povsem primerljiv učinek kot statini. Tega, da poleg predpisane terapije jemlje tudi omenjeni pripravek, pa bolnik svojemu osebnemu zdravniku ni povedal – in ker zdravnik ni bil seznanjen s celovito situacijo glede zdravil, je pacientu predpisal zaviralce protonske črpalke. Tako je pacient skupaj z zdravili, ki jih je dobival za zdravljenje akutne mieloične levkemije, dobival zdravila, povsem nezdružljiva s terapijo proti raku. Pri obolelem se je zaradi tega pojavila značilna mišična bolečina. Po proučitvi terapije in »terapije« so ugotovili, kaj je povzročilo dodatne težave – te so se umirile takoj, ko je bilo zdravljenje z »naravnim« statinom ukinjeno.
