Delova tema: defibrilatorjev vedno več, 
a ostajajo neizkoriščeni

V Sloveniji je že več kot 560 defibrilatorjev, vendar ni nobene uradne baze podatkov o njihovih lokacijah in stanju.

pon, 19.09.2011, 09:00
Če ob srčnem zastoju ne pomagamo bolniku, po desetih minutah možnosti preživetja skoraj ni več, povprečni čas do prihoda reševalcev pa je od osem do deset minut. Edina slovenska baza podatkov o aparatih AED je rezultat prostovoljnega dela skupine študentov medicine in je dostopna na spletni strani.

Ljubljana, Ravne na Koroškem – Čeprav v Sloveniji že šest let nastaja mreža javno dostopnih avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), poleg teh pa jih imajo tudi v številnih podjetjih, država še vedno nima vzpostavljenega sistema, s katerim bi tudi laiki lahko več kot 500 defibrilatorjev v nujnih primerih kar se da učinkovito uporabljali. Edino bazo podatkov, v kateri je mogoče najti lokacije najbližjih defibrilatorjev kjerkoli po državi, je vzpostavila in zanjo skrbi skupina sedmih študentov medicine, ki pa to počne prostovoljno, brez finančne ali druge podpore države.

V Sloveniji ni uradne baze podatkov, s katero bi si lahko v nujnih primerih pri iskanju najbližjega AED pomagali tako laiki kot reševalne ekipe, pri srčnem zastoju pa je najpomembnejši prav hiter odziv navzočih in o preživetju bolnika odločajo že tiste minute, ki pretečejo pred prihodom reševalne ekipe. Če ob srčnem zastoju bolniku ne pomagamo, po desetih minutah možnosti preživetja skoraj ni več, povprečni čas do prihoda reševalcev pa je od osem do deset minut.

V takšnih primerih bi bila pravočasna informacija o lokaciji najbližjega defibrilatorja ključna, saj bi lahko ob klicu na številko 112 reševalci usmerili tistega, ki kliče, do najbližjega aparata AED, tako pa teh podatkov nimajo oziroma jih ne morejo uporabljati.

Izjema je Koroška, kjer takšen sistem že deluje, vendar so koroški reševalci aktivno vpeti tudi v širjenje mreže javnih defibrilatorjev, izobraževanje laikov za njihovo uporabo in skrb za aparate. Edina slovenska baza podatkov o aparatih AED je rezultat prostovoljnega dela skupine študentov medicine in je dostopna na spletni strani. Pri njeni uporabi pa se pojavljajo številne omejitve: čeprav je v Sloveniji že več kot 560 defibrilatorjev, večina ni javno dostopna ali pa so dostopni le nekaj ur na dan, v delovnem času podjetja, ki je lastnik aparata.

Brez formalnega okvira omejene možnosti 
uporabe zasebnih AED

»Aparati so pogosto zaprti v podjetjih, ki jih kupijo za lastno uporabo. Če se kaj zgodi v bližini in kdo priteče po aparat, podjetje morda takrat sploh ni odprto ali pa tam ni človeka, ki bi vedel, kje ta aparat sploh je. Zato si želimo, da bi bili defibrilatorji javno dostopni,« pravi dr. Cirila Slemenik Pušnik, ki vodi strokovno skupino Koronarnega kluba Mežiške doline.

Lastniki defibrilatorjev se morajo vnos v bazo podatkov dovoliti, in čeprav so se na poziv študentov večinoma odzvali, to še ni dovolj za vzpostavitev učinkovitega sistema uporabe. »Težava je v tem, da ni nekega formalnega dogovora, ni povezave s številko 112, ni protokola, po katerem bi se sistematično ravnali,« je povedal Matej Jenko iz skupine študentov, ki vodi bazo AED. »Tisti, ki se oglasi na 112, ne ve, da je najbližji defibrilator morda oddaljen le nekaj metrov od bolnika.«

Študenti so v pilotnem projektu analize stanja AED v Sloveniji dali smernice, po katerih bi že nameščene AED lahko vključevali v skupno mrežo. To bi lastnikom naprav prinašalo tudi določeno odgovornost, saj bi morali zagotavljati, da bi bili aparati na voljo ter ustrezno vzdrževani in označeni, poskrbeti bi morali za ustrezno izobraževanje, ob aparatu bi morala biti navzoča usposobljena oseba, morali bi imeti povezavo z dispečerskim centrom. Tega pa po besedah študentke medicine Martine Zavratnik brez formalnega dogovora od nikogar ne morejo zahtevati. »Lastnikov ne obremenjujemo s tem, njihovo sodelovanje je povsem prostovoljno in neobvezno, nimajo nobenih obveznosti do kogarkoli. Spodbujamo jih k izobraževanju za uporabo AED in označevanju aparatov. Za kaj več bi bila potrebna konkretna spodbuda.« Te pa od države ni, čeprav so študenti ministrstvu za zdravje že dali pobudo za ureditev razmer na področju AED.

Ministrstvo je podprlo le njihov pilotni projekt, v katerem so lani analizirali območje Ljubljane z okolico, za celovito ureditev razmer pa se nihče od odgovornih ni aktivno zavzel. »Glavni premik naprej bi bil ta, da bi tudi reševalne ekipe uporabljale podatke o dostopnih AED. Reševalci pravijo, da je zamisel izvedljiva,« pravi Zavratnikova.

Ljubljanski redarji bodo 
imeli žepne defibrilatorje

Od bližnjih držav ima Avstrija glede uporabe defibrilatorjev enega boljših sistemov v Evropi, Danska, Švedska in Finska pa vodijo tudi register srčnih zastojev. Veliko tujih držav izdaja defibrilatorje na recept, kar pomeni, da lahko spremljajo, kje so, pomenijo pa tudi neke vrste preventivo. »Ker se več kot 60 odstotkov srčnih zastojev zgodi doma, je to logično. Napredna ideja bi bila, da bi ogroženi ljudje, za katere je znano, da so srčni bolniki, v Sloveniji pa jih je zelo veliko, imeli takšen aparat doma,« pravi Jenko. Obstajajo tudi manjše, žepne različice defibrilatorjev, kakršne bodo kmalu imeli tudi ljubljanski redarji.

Vodja službe nujne medicinske pomoči v Kliničnem centru Ljubljana Renata Rajapakse je povedala, da v Ljubljani že poteka projekt, pri katerem bodo vsi redarji, ki delajo na terenu na območju Mestne občine Ljubljana, opremljeni z defibrilatorji. »Usposabljanja zanje že potekajo, na MOL urejajo še zadnje formalnosti, potem bodo njihovi redarji vključeni v naš sistem nujne medicinske pomoči,« pravi Rajapaksejeva.

Če bodo reševalci v Ljubljani dobili klic, da se je nekdo, denimo, zgrudil na tržnici in ima srčni zastoj, bodo takoj stopili v stik z redarji na terenu. »Zelo verjetno je, da bodo kje v bližini in najhitreje pri bolniku ter bodo lahko že začeli oživljanje, še preden pridemo mi. Tiste prve minute so res tako pomembne, da tega ne morem dovolj poudariti.« Po mnenju Rajapaksejeve se glede na število srčnih zastojev in veliko neizkoriščenih defibrilatorjev na tem področju dela velika izguba, na ravni celotne države pa bi morali najti pot, da dani potencial čim bolje izkoristimo.

Prijavi sovražni govor