Dileme o prehranjevanju obolelih s hudo obliko demence

Odločitev, kako hraniti starostnike s hudo obliko demence, je morda ena izmed najbolj nehvaležnih presoj.

Objavljeno
13. junij 2011 12.51
Tjaša Lampret, Zdravje
Tjaša Lampret, Zdravje
Odločitev, kako hraniti starostnike s hudo obliko demence, je morda ena izmed najbolj nehvaležnih presoj tako za svojce kot tudi za lečečega zdravnika in drugo zdravstveno osebje v ustanovah za starostnike. Zato so se študiji o občutljivem odločanju o vstavitvi cevke za hranjenje - to morda vzbuja več dvomov in tesnobe kot marsikateri drug medicinski poseg, ki starostniku podaljšuje življenje ali izboljša njegovo kakovost - posvetili ameriški raziskovalci.

V intervjujih s svojci, ki so jih opravili v petih zveznih državah, so ugotovili, da ti pogrešajo predvsem ustrezne informacije, ki bi olajšale sprejetje tovrstne odločitve.

Študije so doslej že pokazale, da je pogostost vstavljanja cevke za hranjenje med državami zelo raznolika. Novi izsledki pa opozarjajo tudi na nujne izboljšave pri tovrstnem odločanju, ki naj (bistveno bolj) temelji na bolnikovih željah, je pri predstavljanju izsledkov raziskave, objavljene v majski številki revije Journal of the American Geriatrics Society opozorila dr. Joan Teno z Univerze Brown. Dr. Tenova je z ekipo v želji, da bi dobili boljši uvid v proces tovrstnega odločanja, opravila intervjuje med svojci bolnikov z napredovalo demenco, pri katerih je pogosto prizadeta tudi sposobnost prehranjevanja.

V študiji je sodelovalo 486 ljudi, večinoma sinovi in hčere obolelih, pooblaščeni za sprejemanje odločitev v njihovem imenu. Z raziskovalci so se pogovarjali o komunikaciji z lečečimi zdravniki glede vstavitve cevke za hranjenje. Izkazalo se je, da se je bilo skoraj 14 odstotkov družinskih članov primorano soočiti s tem, da so njihovim najbližjim cevko preprosto vstavili – brez predhodnega posvetovanja ali pogovora z njimi. Približno 11 odstotkov jih je trdilo, da so med pogovorom občutili pritisk zdravnika, ki naj bi pospešil njihovo odločitev za vstavitev cevke; dobrim 38 odstotkom vprašanih pa se je zdelo, da so zdravniki močno naklonjeni vstavitvi cevke za hranjenje. Pogovor z zdravnikom o tej temi je pri 42 odstotkih svojcev trajal manj kot 15 minut; pri 39 odstotkih pa se je zgodilo, da se zdravnik z njimi ni pogovoril o tveganjih, ki spremljajo takšen poseg.

Po drugi strani pa je skoraj 33 odstotkov sodelujočih priznalo, da je vstavitev cevke izboljšala kakovost življenja njihovih najdražjih, čeprav nekateri (23,4 odstotka) odločitev za vstavitev cevke obžalujejo.

Prav zato, ker gre za resnično občutljivo odločitev, dr. Joan Teno poudarja, kako pomembno je, da so svojci obveščeni o vseh vidikih omenjenega posega. Po njeni presoji je sprejemanje takšnih odločitev vse prej kot preprosto. Da se zaradi tega ne bi obremenjevali in s tem okrnili tudi svojega življenja, je, kot opozarja dr. Teno, pomembno, da so svojci starostnikov s svojimi odločitvami pomirjeni – in pri tem ključno vlogo lahko odigrajo prav zdravniki