Tiskane izdaje
Znanstveniki sicer še niso povsem razkrili povezave med kratkovidnostjo in dnevno svetlobo, a nekateri med njimi verjamejo, da dobro vpliva na raven dopamina v srednjih možganih. Z večjim sproščanjem živčnega prenašalca dopamina, ki poživljajoče vpliva tudi na krvni obtok, se v očeh zmanjša tveganost za kratkovidnost.
Kratkovidnost že epidemija
V Aziji in v razvitih državah se kratkovidnost že razrašča v epidemijo, saj se je samo v ZDA povečala za 65 odstotkov od leta 1970, piše DailyMail. Motnja vida je pri otrocih sicer pogosto podedovana, a strokovnjaki vzrok zanj že dalj časa pojasnjujejo tudi z okoljskimi dejavniki. Vpliv dnevne svetlobe na vid dokazujeta tudi študiji ameriške akademije za oftalmologijo Ophthalmology.
Prvo so pripravili na vzorcu 333 učencev, ki so morali 80 minut odmorov med učnimi urami preživeti na dvorišču, drugo pa med učenci v šoli, kjer jim vodstvo ni zapovedalo, naj med odmori zapustijo šolske prostore.
Okulistični pregled učencev na začetku in koncu šolskega leta je pokazal, da se v prvi skupini skoraj pri nikomer niso pokazali kakršni koli znaki kratkovidnosti.
Študijo o vplivu dnevne svetlobe na razvoj oči pa so opravili tudi med 235 danskimi šolarji, ki že trpijo za kratkovidnostjo. Na Danskem se število ur dnevne svetlobe skozi leto izrazito spreminja - pozimi je dan dolg sedem ur, poleti 18.
Učence so razvrstili v sedem skupin. Ko so jim merili osno dolžino, je bilo razvidno, da se je otrokom, ki so bili manj izpostavljeni dnevni svetlobi, očesno zrklo še podaljšalo.
Profesorica Dongmei Cui s kitajske univerze Sun Yat-sen in Pei-Chang Wu, raziskovalec v tajvanski bolnišnici Kaohsiung Chang Gung, starše in ravnatelje spodbujata, naj njihovi otroci čim več časa preživijo na odprtem, na dnevni svetlobi.
