Tiskane izdaje
Piki žuželk pri večini odraslih in otrok povzročijo le neprijetnosti na mestu vboda.
Pojavi se bolečina, srbečica, rdečina in oteklina premera nekaj centimetrov, ki v večini primerov izginejo v dveh urah tudi brez ukrepanja.
Kljub temu si lahko težave lajšamo s hlajenjem vbodnega mesta (ledu ne dajemo neposredno na kožo) in nanašanjem antihistaminskega mazila. Čebele lahko pri piku v koži pustijo želo, ki ga je potrebno odstraniti. Potrebna je previdnost, da ne stisnemo mešička s strupom, ki se ponavadi drži žela - s tem lahko še povečamo vnos strupa v telo.
Kdaj gre za alergijo?
Nekateri posamezniki imajo alergijo na pike žuželk.
Alergija je prekomerna občutljivost, ki jo pri bolniku izzove stik z določenimi snovmi (alergeni). Navadno so to beljakovine, ki vzdražijo imunski sistem. Alergična reakcija ne nastane pri prvem stiku s strupom žuželke, temveč šele pri drugem ali celo kasneje. Prvič se telo le seznani s snovjo in proizvede protitelesa proti njej. Ob naslednjem stiku pride do vezave strupa na specifična protitelesa in do hitre aktivacije imunskega sistema ter takojšnje preobčutljivosti.
Alergija se lahko pojavi lokalno ali pa sistemsko.
Pri lokalni reakciji sta po piku žuželke oteklina in rdečina premera večja od 10 centimetrov in vztrajata več kot en dan.
Odziv celega telesa (sistemska alergija) je lahko lahek ali težek.
Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na mestu (ustnica, veka, uho), ki je oddaljen od pika.
Težka sistemska preobčutljivost je stanje, ki lahko ogroža življenje in se običajno razvije že v nekaj minutah po piku.
Prizadeta so dihala in obtočila. Bolnik ima težave z dihanjem zaradi otečene sluznice dihal, v prsih mu piska, ima hitrejši srčni utrip, hripav govor, je omotičen, koža je topla in pordela, razvijejo se lahko motnje zavesti in krči.
Nekateri bolniki lahko tudi bruhajo. Najhujše stanje imenujemo anafilaktični šoki in zahteva takojšnje ukrepanje.
Kako ravnamo v primeru alergijske reakcije?
Pri lokalnih težavah na mesto pika damo hladen obkladek, še posebej če gre za ustno votlino ali vrat. S tem zmanjšamo oteklino in upočasnimo vsrkavanje strupa. Bolnik naj vzame sistemski antihistaminik. V primeru sistemskega odziva, predvsem pa če se pričnejo težave z dihanjem in zatekanjem, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Veliko ljudi ima že znano alergijo na pike žuželk in je seznanjenih z ukrepi ob ponovnem piku. Ti posamezniki morajo imeti ves čas s seboj komplet zdravil za samopomoč. Ob prvem pojavu simptomov naj vzamejo 2 tableti steroida (metilprednizolon) in 2 tableti enega od hitro delujočih antihistaminikov (cetirizin). Pri občutku omedlevice lahko bolniki uporabijo tudi avtoinjektor. To je priprava, s katero si bolnik sam da injekcijo adrenalina v mišico. Če se kljub uporabi seta za samopomoč prično razvijati znaki preobčutljivostne reakcije, je nujno čim hitreje poiskati zdravniško pomoč.
Kako se rešiti alergije?
Bolnikom, ki so po piku imeli hudo preobčutljivostno reakcijo, svetujemo obisk pri alergologu.
Alergijo je najprej potrebno dokazati s kožnim vbodnim testom z žuželkinim strupom in določanjem specifičnih protiteles v krvi.
Bolnikom, ki imajo hude preobčutljivostne reakcije z otežkočenim dihanjem, se ponudi zdravljenje s specifično imunoterapijo. To je postopek, pri katerem spremenimo imunski odziv, tako da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oziroma je ta lažje stopnje.
Bolniku se v podkožje vbrizga majhe količine prečiščenega strupa žuželk. Pri alergiji na čebelji in čmrljev pik se uporabi čebelji strup, pri alergiji na ose in sršene pa osjega.
Imunoterapija se prične z majhnimi odmerki strupa v kratkih časovnih razmikih, ki se nato povečujejo do vzdrževalnega odmerka. Začetek zdravljenja poteka nekaj dni v bolnišnici, kasneje pa ambulantno.
Celoten postopek specifične imunoterapije traja 3 do 5 let. Zdravljenje je uspešno, če je ob morebitnem novem piku žuželke bolnik brez težav.
Kako preprečiti pik?
Ne glede na to ali ste alergik ali ne, se je najbolj smotrno izogniti situacijam, ko bi lahko prišlo do pikov.
Če se nahajamo na območju, kjer je veliko žuželk, se je vsekakor smiselno umakniti, saj lahko tudi pri nealergikih številni piki povzročijo hujše težave in zastrupitev.
Ose in čebele so pogostejše na cvetočih travnikih in v sadovnjakih.
Potrebna je previdnost pri opravilih kot so športne dejavnosti na prostem brez primernih oblačil, pobiranje sadja, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, saj žuželke zlahka zaidejo v odprto pločevinko.
Pri delu na vrtu se priporoča nošnja majice z dolgimi rokavi in dolge hlače ter primerna obutev pri hoji po travi.
V bližini žuželk se izogibamo hitrim gibom in opletanju z rokami. Ob napadu večjega števila žuželk si je najbolje zaščititi glavo z rokami ali obleko.
Ljudje, ki imajo znano preobčutljivost, morajo vedno s seboj imeti set za samopomoč.
***
Špela Klemen je študentka šestega letnika medicine.
