Tiskane izdaje
S toplejšim vremenom pride čas za aktivnosti v naravi in s tem povečano tveganje za vbod klopov ter prenos bolezni, ki jih klopi prenašajo.
Ena od njih je lajmska borelioza, ki jo povzroča več vrst bakterij Borrelia burgdorferi.
Glavni gostitelji in rezervoar bakterij so različne gozdne in domače živali, predvsem mali sesalci. Med živalmi in na človeka, ki je naključni gostitelj, jih prenašajo ščitasti klopi.
Bolezen je razširjena po Evropi in Severni Ameriki, pri nas je prisotna na celotnem območju države. Značilno se pojavlja sezonsko, v toplejših mesecih, zbolevajo ljudje vseh starosti in obeh spolov.
Klinična slika
Lajmska borelioza prizadane različne organe, njen potek delimo na zgodnje in pozno obdobje.
Za zgodnjo lokalizirano (omejeno) okužbo je značilno, da prizadene le kožo. Najpogosteje se izraža v obliki obročastega izpuščaja, ki ga imenujemo eritema migrans (EM).
Izpuščaj, ki je sprva navadno enakomerno rdeč, nato pa se počasi veča in v centru pogosto zbledi, se na mestu vboda klopa večinoma pojavi po enem do dveh tednih, redkeje tudi po mesecu dni.
Občasno ga spremljajo lokalni simptomi srbečice ali občutka pekoče bolečine. Nekateri bolniki pa imajo poleg izpuščaja tudi neznačilne splošne simptome kot so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, občutek trdega vratu ter povišana telesna temperatura. Če začetne bolezni ne zdravimo, izpuščaj mine sam od sebe. V večini primerov pa bolezen napreduje in se razširi na ostale organe.
Redka oblika omejene okužbe je borelijski limfocitom, ki je modrikasto rdeča zatrdlina premera nekaj centimetrov na značilnih predelih kože kot je ušesna mečica in prsna bradavica. Na mestu vboda se navadno pojavi pozneje in traja dlje kot eritema migrans.
Že v zgodnjem obdobju bolezni lahko pride do razširjenja bakterij preko krvi ali limfe v kožo, centralno živčevje, srce ali sklepe.
Znaki razsoja okužbe se navadno pojavijo po nekaj tednov ali mesecev trajajočem latentnem (mirujočem) obdobju, med katerim bolnik nima težav. Na koži se napredovanje okužbe kaže s pojavom večih obročastih izpuščajev, okužba živčevja pa lahko poteka v obliki meningitisa ali prizadetosti posameznih živcev. Prizadetost srca v sklopu lajmske borelioze je redkejša.
Bolniki so lahko brez težav ali pa imajo občutek razbijanja srca, počasen srčni ritem ali bolečine v prsnem košu. Kadar so prizadeti sklepi, bolnik praviloma zboli nenadoma z otekanjem in bolečinami enega ali več velikih sklepov kot so koleno, kolk, rama in gleženj. Težave lahko po nekaj dneh ali tednih minejo ter se kasneje ponovijo ali pa se izmenjujejo z obdobji bolečin v sklepih in vnetji obsklepnih tkiv.
Pozna oblika bolezni se pojavi po več mesecih ali letih od prvotne nezdravljene okužbe. Najpogosteje pride do vnetja več velikih sklepov, ki poteka s podobnimi simptomi kot zgodnja razsejana okužba. Redkeje pride pri pozni obliki do težav zaradi prizadetosti osrednjega živčevja, ki pogosto poteka netipično, z različnimi težavami kot so glavobol, utrujenost, spastična para- ali tetrapareza, motnje koordinacije, naglušnost ali kognitivne motnje. V kroničnem obdobju bolezni je lahko prizadeta tudi koža, najpogosteje na oddaljenih delih telesa, kjer se pojavijo rdeče modrikaste kožne spremembe, ki se zelo počasi širijo. Prizadeti del kože je sprva otečen, kasneje pa na tem mestu koža postane zelo tanka, skoznjo vidimo žile. To kronično spremembo kože, ki ne mine sama, strokovno imenujemo acrodermatitis chronica atrophicans.
Zdravljenje
V zgodnji, omejeni fazi bolezni s posameznim eritemom je diagnoza klinična in zdravljenje navadno vodi družinski zdravnik. Bolniku predpiše ustrezen antibiotik in mu razloži, koliko časa naj opazuje izzvenevanje spremembe. Zdravljenje je v tem odbobju najbolj učinkovito. Bolnik običajno že po nekaj dneh opazi bledenje izpuščaja, ki večinoma dokončno izzveni v nekaj tednih. Zdravljenje razširjene okužbe v zgodnjem obdobju ali pozne okužbe navadno vodi specialist infektolog, ki diagnozo postavi s kliničnim pregledom in laboratorijskimi preiskavami. Glede na stadij bolezni in prizadete organe izbere ustrezen antibiotik in prilagodi trajanje zdravljenja.
Preprečevanje
Za preprečevanje vbodov klopa lahko največ naredimo sami z upoštevanjem preventivnih ukrepov:
• izogibanje hoji po nizkem grmičevju ali visoki travi,
• uporaba repelentnih sredstev,
• nošenje dolgih rokavov in hlačnic, ki se zatisnejo okoli zapestja in gležnjev,
• nošenje oblačil svetle barve, na katerih bomo klope hitreje opazili,
• pregledovanje kože in tuširanje po preživljanju časa v naravi,
• pregledovanje ali pranje oblačil po povratku z izleta v naravi,
• pregledovanje in odstranjevanje klopov iz domačih živali.
Kadar na koži opazimo prisesanega klopa, ga čimprej pravilno odstranimo. Do prenosa borelij pride verjetno šele, ko je klop prisesan dlje kot 24 ur.
Klopa odstranjujemo s pinceto. Pri tem smo pozorni, da ga primemo čim bliže koži in ga nežno vlečemo, dokler ne popusti prijema. Pomembno je, da klopa ne stiskamo, ne vrtimo in ne uporabljamo snovi, ki naj bi klopa zadušile. Po odstranitvi preverimo ali smo ga odstranili v celoti. Kožo na vbodnem mestu umijemo z vodo in milom ter razkužimo.
Po vbodu klopa ni smiselno preventivno jemanje antibiotikov za preprečevanje borelioze. Kožo na mestu vboda opazujemo še mesec dni. Zdravniško pomoč poiščemo v primeru pojava izpuščaja.
* * * * *
Avtorica prispevka je zdravnica.
