Tiskane izdaje
V poletnih mesecih smo navadno pogostje na prostem in s tem bolj izpostavljeni soncu in UV žarkom, ki so eden od bistvenih dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka.
Najpogostejši obliki kožnega raka sta ploščatoceličini in bazalno celični karcinom, ki pa imata precej blažji potek kot redkejši maligni melanom.
Melanom je oblika raka, ki se razvije iz melanocitov. To so pigmentne celice, ki proizvajajo barvilo, ki daje naši koži rjavo barvo. Poleg kože se nahajajo tudi v možganskih ovojnicah in očesu. Število melanocitov je daleč najvišje v koži, kjer se melanom tudi najpogosteje pojavlja. Pri moških je najpogostejši na hrbtu, pri ženskah pa na okončinah.
V zadnjih treh desetletjih se njegova pojavnost povečuje najhitreje med vsemi rakavimi obolenji in se podvoji vsakih 6 do 10 let. V Sloveniji naj bi zaradi melanoma zbolel vsak 75 prebivalec. Kljub temu je preživetje iz leta v leto večje zaradi zgodnjega odkrivanja in naprednejšega zdravljenja.
Glavni dejavniki tveganja za nastanek so:
• dedna nagnjenost
• starost: povprečna starost bolnikov je 55 let
• velika izpostavljenost UV žarkom (pogoste opekline v otroštvu; občasno intenzivno sončenje je škodljivejše od stalne izpostavljenosti soncu).
• svetla barva polti in bela rasa
• število materinih (pigmentih) znamenj: več kot jih je, večje je tveganje
• velika kongenitalna (prirojena) znamenja
• preboleli melanom
Melanom se sicer ponavadi razvije na novo in ne iz starega znamenja.
Pri znamenjih moramo biti pozorni na pet črk, ki si jih ni težko zapomniti. Pomenijo pa:
A - asimetrija: sumljiva pigmentna sprememba je nesimetrične in nepravilne oblike
B - robovi (borders): nepravilni, odsekani ali zabrisani robovi pri melanomu
C - barva (color): neenakomerno obarvano, večbarvno (modra, siva, rjava, rdeča), vsaj na enem mestu pa skoraj vedno črno znamenje
D - premer (diameter): predvsem znamenja večja kot 6 mm
E - spreminjanje (evolucija) in dvig nad nivo okolne kože: hitra rast, rana na znamenju, ki se ne celi ...
V primeru, da opazimo znamenje, ki hitro raste, ima nejasne meje, je črne barve, nepravilne oblike, srbi, boli ali zakrvavi brez poškodbe, moramo posumiti na melanom.
Diagnoza
Bolnike s sumljivim znamenjem pregleda dermatolog, ki poleg kliničnega pregleda znamenja in regionalnih bezgavk opravi še dermatoskopijo.
To je neinvazivna diagostična metoda, ki z uporabo leče, imerzijskega olja in močne vpadne svetlobe omogoča natančen pregled posameznih delov znamenja.
Sumljiva znamenja izrežejo v lokalni anesteziji. Poseg lahko opravi dermatolog, splošni kirurg, kirurg onkolog ali plastični kirurg.
Natančno diagnozo in razširjenost bolezni poda patolog po pregledu izrezanega znamenja pod mikroskopom.
Zdravljenje
Kot za vse vrste raka velja tudi za maligni melanom: prej kot ga odkrijemo, boljša je prognoza in možnost popolnega ozdravljenja.
Zdravljenje je odvisno od globine rasti tumorja in vpletenosti regionalnih bezgavk.
Pri zgodaj odkriti bolezni zadošča kirurška odstranitev tumorja daleč v zdravo okolico (t.i. varnostni rob).
S tem preprečujejo ponovitev bolezni na istem mestu.
Včasih lahko zdravniki kirurško zdravljenje dopolnijo z lokalnim obsevanjem, da zmanjšajo verjetnost ponovitve bolezni.
Pri večjih tumorjih globine nad 1 mm opravijo še odstranitev in pregled najbližje (varovalne) bezgavke. To je bezgavka, v katero se drenira koža s področja znamenja in kamor bodo najprej zašle maligne celice.
Če je bolezen razširjena v bezgavke, se poleg njihove odstranitve, uvede tudi zdravljenje z interferonom in obsevanje prizadetega področja.
V primeru, da raka odkrijejo v kasnejših fazah ali je zdravljenje prepozno ali neuspešno, lahko zrastejo oddaljeni zasevki.
Najpogosteje so v jetrih, možganih in kosteh. Zasevke je možno obsevati, redkeje izrezati ali zdraviti s kemoterapijo, vendar je to že močno napredovala bolezen z visoko smrtnostjo.
Pri bolnikih z melanomom je po končanem zdravljenju vedno potrebno doživljenjsko sledenje. Pogostejše je prvi dve leti po končanem zdravljenju, ker je takrat verjetnost ponovitve bolezni večja.
Kaj lahko storimo sami?
Za preprečevanje nastanka melanoma priporočamo:
• izogibanje sončenju med 11. in 16. uro
• nošenje sončih očal z UV filtri
• nošenje pokrival
• uporaba sončnih krem z zaščito pred UV A in B žarki s faktorjem najmanj 30. Pri kopanju je potrebno uporabljati vodoodporne kreme, zaščitne sloje pa je potrebno obnavljati.
Te ukrepe je priporočljivo upoštevati predsem pri otrocih.
Opozoriti je treba tudi na potencialno tveganje umetnega sončenja v solarijih, ki prav tako oddajajo svetlobo UV spektra.
Glede na to da je koža organ, ki ga imamo ves čas na očeh, lahko za zgodnje odkrivanje veliko storimo tudi sami z rednim samopregledovanjem.
Spremljati moramo novo nastala znamenja in opazovati spremembe na starih.
Pri ljudeh, ki imajo številna znamenja, je ta mogoče opazovati in spremljati tudi z občasnih fotografiranjem kože in primerjanjem sprememb.
Vsi, ki imajo preko 50 znamenj, naj bi se enkrat letno kontrolirali pri dermatologu.
***
Špela Klemen je študentka šestega letnika medicine.
