Tiskane izdaje
Pri policističnih jačnikih gre za značilno ultrazvočno sliko povečanega jajčnika z velikim številom foliklov (številne drobne ciste), ki jih ima sicer 25 odstotkov zdravih žensk z rednimi menstruacijami. Za sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) so poleg anatomskih sprememb jajčnikov značilne še hormonske in presnovne spremembe, ki se kažejo s številnimi simptomi.
Klinične znake razdelimo v tri skupine:
1. androgenizacija - povečana količina moških spolnih hormonov, ki privede do:
* čezmerne telesne poraščenosti,
* moške plešavosti z izpadanjem las na temenu glave,
* mozoljavosti, ki traja še po puberteti.
2. motnje menstrualnega cikla in neplodnost
* menstruacija se pojavi na 6 tednov do 6 mesecev - oligomenoreja,
* izostanek menstruacije je daljši od 6 mesecev - amenoreja,
* težave pri zanositvi.
3. presnovne motnje
* debelost,
* odpornost tkiv na inzulin in sladkorna bolezen tipa II,
* povišan krvni tlak,
* zvišane maščobe v krvi.
Hormonske spremembe:
Iz jajčnikov se izloča povečana količina moških spolnih hormonov, kot je testosteron, in privede do znakov androgenizacije. Posledično ne pride do ovulacije, kar je vzrok za neplodnost.
V maščobnem tkivu se moški spolni hormoni pretvarjajo v ženske spolne hormone - estrogene, količina drugega ženskega spolnega hormona progesterona pa je znižana. Bolnice s PCOS zaradi zvišanih estrogenov in znižanega progesterona pogosteje zbolevajo za rakom maternice. Več je tudi raka jajčnikov in srčno-žilnih bolezni, kot je srčni infarkt.
Poleg težje zanositve je pri bolnicah večje tveganje za nastenek spontanih splavov. Zaradi inzulinske neodzivnosti se pojavljajo tudi spremembe na koži vratu in pazduhe, imenovane akantozis nigrikans. Manjša pa je ogroženost bolnic za osteoporozo.
Pojavnost:
Najpogosteje se simptomi pojavijo že po prvi menstruaciji in sčasoma napredujejo. Od 5 do 10 odstotkov vseh žensk v rodni dobi in kar 90 odstotkov žensk z nerednimi mensturacijami ima PCOS.
Vzrok za nastanek je predvsem dedna obremenjenost. Vsi klinični znaki pa se hitro poslabšajo ob dvigu telesne teže.
Diagnoza:
Pri bolnici s sumom na PCOS se opravi klinični in ginekološki pregled ter ultrazvočni pregled jajčnikov. Poleg tega se ji izmeri telesno težo, v krvi pa se določa ženske in moške spolne hormone.
Za diagnozo sindroma policističnih jajčnikov, sta potrebna vsaj dva od spodnjih dejavnikov:
* motnje menstrualnega cikla - izostajanje menstruacije ali brez menstruacije,
* povišani moški spolni hormoni v krvi in/ali klinični znaki androgenizacije,
* policistični jajčniki na ultrazvoku.
Zdravljenje:
Vsem bolnicam se svetuje zmanjšanje telesne teže s pomočjo uravnotežene dietne prehrane in večje fizične aktivnosti. To precej pripomore k ureditvi menstrualnega cikla kot tudi ostalih presnovnih znakov in zmanjša verjetnost za nastanek srčno-žilnih obolenj.
Bolnice se zdravi glede na najbolj moteči simptom.
Menstrualni ciklus se ureja s kontracepcijskimi tabletami, ki ugodno vplivajo tudi na mozoljavost in prekomerno poraščenost.
Pri zdravljenju neplodnosti se spodbuja ovulacijo z antiestogenskim zdravilom klomifen citratom. Ob neučinkovitosti le-tega se poskusi z gonadotropini, ki pa lahko izzovejo nepredvidljivo reakcijo jajčnikov. Uporablja se tudi metformin, ki poleg uspešne vzpostavitve ovulacije, povečuje občutljivost na inzulin. Pomaga pa tudi pri hujšanju. Ob neučinkovitosti zdravil se poslužujemo tudi operativnega načina imenovanega laparoskopska elektrokavterizacija (LEKO) ali navrtanje jajčnikov. S posebno iglo se naredi do 10 luknjic v jajčniku, kar močno poveča število ovulacij in s tem tudi plodnost. Zdravljenje neplodnosti vodi ginekolog endokrinolog.
Prekomerno poraščenost in moško plešavost zdravimo z zdravili, ki delujejo proti moškim spolnim hormonom. Uporablja se spironolakton, ki ga lahko uporabljamo skupaj s kontracepcijskimi tabletami. Nekatere bolnice se odločijo za mehansko odstranjevanje dlak z laserjem.
***
Špela Klemen je študentka šestega letnika medicine.
