Tiskane izdaje
Maligni melanom je edini med kožnimi raki, ki je res smrten, toda zgodnje odkritje te bolezni omogoča popolno ozdravitev. Tako je maligni melanom – če govorimo o »pravih« rakih – v razvitem svetu postal najbolj ozdravljiva oblika raka. Treba pa ga je (znati) odkriti.
Prof. dr. Igor Bartenjev se kot specialist dermatologije s to boleznijo ukvarja že od leta 1992; skupaj s prof. dr. Markom Hočevarjem, predstojnikom sektorja operativnih dejavnosti na Onkološkem inštitutu Ljubljana, enkrat na mesec pripravljata izobraževanja o malignem melanomu za zdravnike, ki delajo v osnovnem zdravstvu.
Za zgodnjo prepoznavo
»Zgodnje odkritje te bolezni je nadvse pomembno, ni pa preprosto. Treba jo je poznati, šele potem jo je mogoče tudi znati prepoznati. Če je zgodaj odkrita rakava sprememba na koži manjša od milimetra, je preživetje obolelih več kot 95-odstotno, ozdravitev pa več kot 90-odstotna.
V Sloveniji je povprečna debelina odkritega melanoma najnižja, leta 2010 je, denimo, znašala 0,68 milimetra. S temi rezultati prekašamo celo Nemčijo,« poudarja prof. Bartenjev.
Pri rezultatih zdravljenja drugih rakov podatki niso tako dobri, vsaj pri vseh ne. Pri marsikaterem zaostajamo za razvito Evropo. Toda pri malignem melanomu, kjer se rezultati opazno izboljšujejo, število obolelih pa se vsakih deset let še vedno podvoji, je ključno poznavanje bolezni in njenih značilnosti.
Kot pojasnjuje asist. Tanja Ručigaj Planinšek, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in predsednica združenja dermatovenerologov Slovenije, ki se skupaj s partnerji letos že petič po vrsti z dodatnimi aktivnostmi pridružujejo boju proti malignemu melanomu, je izobraževanje res ključno. V praksi, kot pove Ručigaj Planinškova, se še vedno pogosto zgodi, da pacient pride (iz drugih razlogov) ali k osebnemu zdravniku ali k dermatologu, ki potem maligni melanom odkrije po naključju – ali pa bolezen ostane še naprej skrita. Da se to ne bi več dogajalo, so pri združenju pripravili izobraževanja za zdravnike in tudi za medicinske sestre, ki delajo v zdravstvenih domovih, pa tudi za dermatologe, ki jih je v Sloveniji okrog 60.
Abeceda zaščite
Dermatolog asist. Borut Žgavec opozarja, da se več kot 30 odstotkov te še vedno najbolj nevarne oblike kožnega raka razvije iz obstoječega znamenja. Najlaže je melanom prepoznati po značilnostih, popisanih v sistemu A (asimetrija), B (rob), C (barva), D (velikost, premer) in E (razvoj), pri čemer pa opisana metoda veliko melanomov, ki so, denimo, res majhni in težko prepoznavni, zgreši. »Edina stalnica pri malignem melanomu je spreminjanje,« poudarja asist. Žgavec; to je, najsi gre za barvo ali za obliko, enakomerno in progresivno. Tudi zaradi tega je pomembno samopregledovanje, saj človek sam, vsaj praviloma, še najprej opazi spremembe, na koži in tudi sicer.
Cilj vseh tovrstnih ozaveščanj, ki se pospešeno vrstijo zlasti v zadnjih letih, pa ni usmerjen le v bolj dosledno zaščito kože, ko ali če je ta izpostavljena škodljivim učinkom sončnih žarkov. »Krema je le pomoč, kadar ni druge možnosti za zaščito pred soncem. Pravi cilj je sprememba vedenja na soncu, ki se mu moramo, zlasti med 12. in 16. uro – ali, odvisno od geografske lege, med 10. in 17. uro –, čim bolj izogibati. Zavedati se moramo, da koža ne more preprosto čez noč sanirati vseh napak, ki sicer nastanejo v tem času,« opozarja dermatologinja asist. dr. Larisa Stojanovič.
