Tiskane izdaje
Po prepričanju doc. dr. Zlatka Frasa izzivi zahtevajo celovito in korenito ukrepanje, zaradi katerega bodo rezultati preventive in kurative na področju srčno-žilnih obolenj še boljši. Slovenija pa je že zdaj, po nekaj več kot desetletnem prizadevanju, ena od štirih evropskih držav, kjer pri moških srčno-žilna obolenja niso več glavni krivec za umiranje.
Za nova razmerja
V Združenju kardiologov Slovenije menijo, da bi se vsaka veja medicine v sedanjih družbenih razmerah morala odločiti za samorefleksijo in se dejavno vključiti v prerazporeditev sredstev, takšno, ki bo omogočala čim bolj ažurno, celovito in kakovostno ukrepanje oziroma zdravljenje. Na področju kardiologije si prizadevajo, da bi za izvajanje zdravstvene dejavnosti iz skupnega proračuna dobivali devetodstotni delež. Kot pojasnjuje dr. Fras: »V Sloveniji običajno rečemo, da tisti, ki so dobri, ne potrebujejo dodatnih sredstev, ampak jim jih je, nasprotno, nekaj treba vzeti. Želimo doseči drugačen pristop, dobiti več in tako tudi doseči več. Tudi ali predvsem zato, ker smo v srčno-žilni medicini lahko v resnici svetilnik v Evropi!«
Med najboljšimi, a z vrzelmi
»Slovenija ima enega najboljših sistemov na svetu za ukrepanje pri akutnem miokardnem infarktu,« pojasnjuje asist. dr. Dragan Kovačić iz Splošne bolnišnice Celje. Pri tem pa opozori tudi na probleme: »Prav nič ne koristi, če odpremo deset kliničnih centrov, če medicina ne pride do ljudi, ki zbolijo v kakšnem odročnem predelu.« Drugi problem pa je, tako Kovačić, predolgo oklevanje pri iskanju strokovne pomoči: »Ljudje umirajo, ker čakajo – doma.« Dr. Kovačič je prepričan, da se največja rezerva v tej sferi medicine ne skriva v denarju ali zdravilih, ampak v izobraževanju o nujnosti takojšnjega ukrepanja pri bolečini v prsih.
Zato si želijo v sklopu združenja ustanoviti šolo za kardiologijo, v kateri bi poskrbeli za izobraževanje zdravnikov vseh specialnosti pa tudi za njihovo povezovanje. Zdaj namreč v Sloveniji deluje pet centrov za koronarografijo, dva od njih, v UKC Ljubljana in v UKC Maribor, delata 24 ur na dan. Srčnih spodbujevalnikov ne vstavljajo več le v Ljubljani in Mariboru, ampak tudi v Celju, Trbovljah … »Če bodo manjši centri obema terciarnima centroma odvzeli del bremena, se bosta laže posvečala najbolj kompleksnim obravnavam,« meni Kovačić, prepričan, da je pomembne premike mogoče doseči z boljšo izrabo notranjih rezerv in še boljšim sodelovanjem.
Bolečina v prsih:
Treba pa bo odpraviti kar nekaj ovir, ki preprečujejo doseganje še boljših rezultatov zdravljenja. Kot pojasnjuje dr. Kranjec, namreč še vedno preteče v povprečju 90 minut od infarkta do klica na pomoč – kar 140 minut pa mine, preden bolnik pride do zdravnika. »Treba je izboljšati standard prehospitalne obravnave!« opozarja Kranjec. Skrb za boljši »pretok« med zdravstvenimi ravnmi in institucijami bo obolelemu omogočila čim hitrejši prihod v enega izmed centrov, kjer tovrstne posege opravljajo 24 ur na dan.
Sicer pa so se zadnje dni slovenski kardiologi podrobno seznanili tudi z novimi smernicami za zdravljenje srčnega infarkta, ki jih je evropsko kardiološko združenje obnovilo v zadnjih dveh letih. Ker so bolezni srca in ožilja pogoste, zaščita pred njimi pa dokazano učinkovita, pa asist. dr. Borut Jug z Interne klinike UKC Ljubljana, od koder prihajata tudi dr. Kranjec in dr. Fras, ki to kliniko vodi, poudarja: »V času, ko so razmere v gospodarstvu in s tem tudi v celotni družbi slabe, je preventiva tista, s katero je dokazano mogoče največ privarčevati.«
